745. Pravilnik o specializaciji iz medicinske biokemije
Na podlagi šeste alineje prvega odstavka 87.c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13 in 88/16 – ZdZPZD) in 8. člena Statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije (sprejet na 17. seji skupščine 29. 2. 2012) je skupščina Zbornice laboratorijske medicine Slovenije na 22. seji 14. 2. 2017 v soglasju z ministrico za zdravje sprejela
P R A V I L N I K
o specializaciji iz medicinske biokemije
(1)
Ta pravilnik ureja specializacijo iz medicinske biokemije (v nadaljnjem besedilu: specializacija), določa trajanje in potek specializacije, postopek odobritve, mentorstvo, imenovanje izpitne komisije, način opravljanja specialističnega izpita in druga vprašanja v zvezi s specialističnim izpopolnjevanjem.
(2)
V postopku pri odločanju o odobritvi oziroma neodobritvi specializacije Zbornica laboratorijske medicine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izda odločbo.
2. člen
(opredelitev specializacije)
Specializacija je posebna oblika podiplomskega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki je potrebna za opravljanje zahtevnejših del na področju medicinske biokemije.
3. člen
(evidenca odobrenih in opravljenih specializacij)
(1)
Zbornica vodi evidenco odobrenih in opravljenih specializacij.
(2)
V evidenci iz prejšnjega odstavka se vodijo naslednji podatki:
-
stalno oziroma začasno prebivališče,
-
podatki o diplomi, strokovnem izpitu, specializaciji in pridobljenih dodatnih znanjih,
-
datum in področje pridobljenih znanstvenih in pedagoških nazivov,
-
članstvo v domačih in tujih strokovnih združenjih,
-
podatki o opravljanju izpita iz specializacije medicinske biokemije,
-
drugi podatki, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil.
4. člen
(program specializacije)
(1)
Specializacija obsega pridobivanje teoretičnih znanj in praktično usposabljanje v skladu s programom specializacije, ki je določen v Prilogi 1 tega pravilnika, in se zaključi s specialističnim izpitom.
(2)
Specializacija se izvaja praviloma neprekinjeno 48 mesecev v skladu s programom specializacije.
5. člen
(pogoji za odobritev specializacije)
(1)
Specializacija se lahko odobri zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu, ki ima zaključen ustrezen izobraževalni program, določen v drugem odstavku tega člena, opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti, je vpisan v register izvajalcev laboratorijske dejavnosti in ima vsaj eno leto delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v medicinskem laboratoriju, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi predpisa, ki določa pridobitev dovoljenja za medicinske laboratorije.
(2)
Ustrezen izobraževalni program iz prejšnjega odstavka je:
1.
zaključen univerzitetni študijski program ali zaključen študijski program druge stopnje ene od naslednjih smeri: laboratorijska biomedicina, farmacija, medicina, ali
2.
zaključen študijski program prve in druge stopnje naravoslovne smeri (biokemija, kemija, biologija) z vključenimi predmeti iz vsaj dveh od štirih sklopov dopolnilne ravni iz Kataloga potrebnih znanj in veščin, in sicer:
-
humana celična biologija v obsegu vsaj 50 % študijske vertikale Laboratorijska biomedicina 1. stopnja in Laboratorijska biomedicina 2. stopnja,
-
delovanje človeškega telesa v obsegu vsaj 50 % študijske vertikale Laboratorijska biomedicina 1. stopnja in Laboratorijska biomedicina 2. stopnja,
-
biomedicinska analitika v obsegu vsaj 33 % študijske vertikale Laboratorijska biomedicina 1. stopnja in Laboratorijska biomedicina 2. stopnja,
-
humana klinična kemija/biokemija v obsegu vsaj 33 % študijske vertikale Laboratorijska biomedicina 1. stopnja in Laboratorijska biomedicina 2. stopnja.
II. PROGRAM SPECIALIZACIJE
6. člen
(priprava programa specializacije)
Program specializacije pripravi zbornica v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za laboratorijsko diagnostiko.
III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI SPECIALIZACIJE
7. člen
(specializantska delovna mesta)
Specializacija se opravlja v enem ali več zdravstvenih zavodih ali pri zasebnih zdravstvenih delavcih, ki jih v skladu s pravilnikom, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov specializacije, pooblasti minister, pristojen za zdravje, tako da ima specializant zagotovljeno možnost pridobivanja potrebnega obsega znanja in veščin določenega ožjega strokovnega področja zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec).
8. člen
(opravljanje specializacije v državah članicah Evropske unije)
Če za del programa specializacije ni ustreznega pooblaščenega izvajalca v Republiki Sloveniji ali ta nima prostih specializantskih mest, ki bi omogočali izvedbo specializacije v predvidenem roku, se ta lahko opravi pri izvajalcih v drugih državah članicah Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.
IV. ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
9. člen
(vloga in dokumentacija)
(1)
Postopek za odobritev specializacije se začne z vlogo delodajalca, kjer je kandidat za opravljanje specializacije (v nadaljnjem besedilu: kandidat) zaposlen.
(2)
Vloga z utemeljitvijo potrebe po specializaciji za določenega kandidata, ki jo podpišeta odgovorna oseba in vodja medicinskega laboratorija delodajalca, kjer je kandidat zaposlen, se vloži pri zbornici.
(3)
Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije iz 5. člena tega pravilnika.
10. člen
(odobritev specializacije)
(1)
Zbornica izda odločbo o odobritvi specializacije, v kateri so navedeni začetek specializacije, rok za zaključek specializacije in glavni mentor.
(2)
Odločbo iz prejšnjega odstavka se pošlje kandidatu (v nadaljnjem besedilu: specializant), delodajalcu in glavnemu mentorju.