Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o napravah in opremi, ki morajo biti vdelani v letalo odvisno od njegove kategorije in namena
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 59-632/1984, stran 0 DATUM OBJAVE: 9.11.1984
SFRJ 59-632/1984
632. Pravilnik o napravah in opremi, ki morajo biti vdelani v letalo odvisno od njegove kategorije in namena
Na podlagi 331. člena zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 23/78 in 20/79) predpisuje predsednik Zveznega komiteja za promet in zveze
P R A V I L N I K
O NAPRAVAH IN OPREMI, KI MORAJO BITI VDELANI V LETALO ODVISNO OD NJEGOVE KATEGORIJE IN NAMENA
O NAPRAVAH IN OPREMI, KI MORAJO BITI VDELANI V LETALO ODVISNO OD NJEGOVE KATEGORIJE IN NAMENA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik predpisuje vrsto, osnovne tehnične lastnosti in glavne pogoje za vdelavo naprav in opreme, ki morajo biti vdelane v letalo, ter njihovo število odvisno od njegove kategorije in namena.
Letalo po tem pravilniku niso zmaji.
2. člen
Posamezni v tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1)
pravila letenja pri zunanji vidljivosti (VFR);
2)
pravila instrumentalnega letenja (IFR);
3)
sistem za instrumentalno pristajanje (ILS);
4)
vsesmerni radijski svetilnik zelo visoke frekvence (VOR);
5)
zelo visoka frekvenca (VHF);
6)
kontrolirano letenje pri zunanji vidljivosti (CVFR);
7)
indicirana zračna hitrost (IAS);
8)
letalska sprejemno-oddajna naprava sekundarnega radarja (ATC TRANSPONDER);
9)
hitrost izgube vzgona (STALLING SPEED);
10)
maksimalna operativna zračna hitrost (Vmo);
11)
maksimalno operativno Machovo število (Mmo);
12)
sistem za merjenje oddaljenosti (DME);
13)
radijski kompas (ADF);
14)
sistem za vodenje letal po idealni ravnini spuščanja v naletu (GLIDE SLOPE);
15)
idealna ravnina naletnega spuščanja (GLIDE PATH);
16)
sistem za vodenje letal v naletu po podaljšani osi vzletno- pristajalne steze (LOCALIZER);
17)
visoka frekvenca (HF);
18)
inercijski navigacijski sistem (INS);
19)
globalni radionavigacijski sistem-omega (OMEGA);
20)
navigacijski sistem na principu Dopplerjevega učinka (DOPPLER);
21)
sistem za optimalno upravljanje leta (FLIGHT DIRECTOR);
3. člen
Naprave in oprema se vdelajo v skladu s predpisanimi tehničnimi in fizikalnimi pogoji v letalu, ki morajo ustrezati tehničnim lastnostim naprav.
Poleg naprav in opreme iz prvega odstavka tega člena se lahko v letalu uporabljajo tudi prenosne elektronske naprave.
Prenosne elektronske naprave se smejo po poprejšnjem dovoljenju Jugoslovanskega letalskega registra vnašati v letalo prometne kategorije in letalo splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb, stvari in pošte v javnem prevozu v zračnem prometu, s katerima se leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
4. člen
Naprave in oprema morajo biti vdelani v letalo v skladu z namenom, odvisno od tipa letala in fizikalnih pogojev v letalu.
Naprave in oprema morajo biti pri vdelavi v letalo standardizirani, tipizirani in unificirani.
5. člen
Delovanje ali okvara katerekoli naprave ali opreme ne sme vplivati na delovanje drugih delov letala ali drugih naprav in opreme.
Ne glede na prvi odstavek tega člena pa sme delovanje katerekoli naprave vplivati na delovanje tistih naprav, ki so neposredno odvisne od njenega delovanja.
6. člen
Na napravah in opremi so označbe za lažje prepoznavanje.
7. člen
Naprave in oprema ter njihove komponente morajo biti vdelani:
1)
tako, da delujejo brezhibno v vseh predvidenih pogojih;
2)
tako, da je skrajno omejena možnost okvare ali prenehanja brezhibnega delovanja naprav, ki vplivajo na varno nadaljevanje leta ali varno pristajanje;
3)
tako, da je majhna možnost za okvaro, ki vpliva na varnost leta in hkrati onemogoča posadki letala, da učinkovito deluje v nastali situaciji;
4)
tako, da opozorilni sistem v primeru, da naprava ne deluje brezhibno, opozarja posadko letala, s čimer ji je omogočeno, da ob najmanjši možnosti napake pilota ravna po predpisanih postopkih.
8. člen
Opozorilni znak za prenehanje brezhibnega delovanja naprave oziroma njenih komponent je lahko zvočni, svetlobni ali zvočni in svetlobni.
Zvočni opozorilni znak mora biti dovolj glasen in se mora jasno razlikovati od drugih zvočnih signalov.
Svetlobni opozorilni znak je lahko rdeče, rumene, zelene ali bele barve, in sicer:
1)
rdeče barve - za opozorilo na okvaro ali prenehanje brezhibnega delovanja naprave oziroma njenih komponent, ko mora posadka letala neposredno ali takoj delovati;
2)
rumene barve - za opozorilo na okvaro ali prenehanje brezhibnega delovanja naprave oziroma njenih komponent, ko posadka letala ne mora takoj delovati;
3)
zelene ali bele barve - ko deluje določeni del aviona, sistem ali naprava brezhibno pri določeni vrsti ali fazi delovanja.
Barve drugih svetlobnih znakov se morajo jasno razlikovati od barv svetlobnih opozorilnih znakov iz tretjega odstavka tega člena.
9. člen
Poleg predpisanih naprav in opreme se lahko v letalo vdelajo tudi druge naprave, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v 3., 4. in 5. členu tega pravilnika.
II. INSTRUMENTI IN RADIJSKE NAPRAVE
10. člen
Letalski navigacijski in osnovni motorski instrumenti morajo biti nameščeni v vidnem polju pilota v smeri leta in morajo biti jasno vidni ob najmanjši spremembi položaja telesa.
11. člen
Instrumenti - indikatorji barometrske višine, indicirane hitrosti (IAS), vertikalne hitrosti (variometer), giroskopski kazalnik zavijanja, drsenja, lege letala okoli prečne in vzdolžne osi ter kurza letala (magnetnega ali pravega), če so predpisani s tem pravilnikom, morajo biti nameščeni na instrumentni plošči za vsakega izmed predpisanega števila pilotov oziroma predpisanega števila članov letalnega dela posadke.
Instrumenti iz prvega odstavka tega člena se namestijo v vertikalni ravnini pilotovega vidnega polja v smeri leta, in sicer tako:
1)
da je instrument za pokazovanje lege letala glede na prečno ali vzdolžno os v centralni legi od vertikalne ravnine pilotovega vidnega polja naprej;
2)
da je instrument za pokazovanje indicirane hitrosti (IAS) nameščen levo od instrumenta iz 1. točke drugega odstavka tega člena;
3)
da je instrument za pokazovanje barometrske višine nameščen desno od instrumentov iz 1. točke drugega odstavka tega člena;
4)
da je instrument za pokazovanje kurza leta nameščen pod instrumentom iz 1. točke drugega odstavka tega člena.
12. člen
Če je v letalo vdelana samo ena ura, en indikator temperature zunanjega zraka oziroma en indikator temperature, ki se lahko preračuna v temperaturo zunanjega zraka, ter en magnetni kompas, morajo biti ti instrumenti nameščeni tako, da so ob najmanjši spremembi položaja telesa vidni vsakemu pilotu.
13. člen
Indikacija okvare oziroma prenehanja brezhibnega delovanja instrumentov mora biti vidna v vseh predvidenih pogojih vidnosti v pilotski kabini.
14. člen
Instrumenti so lahko indikatorji ali sistemi več med seboj povezanih komponent s pokazovanjem na enem ali več indikatorjih, za katerih delovanje je potrebno napajanje z energijo.
Instrumenti iz prvega odstavka tega člena:
1)
morajo biti vdelani tako, da okvara enega instrumenta ne vpliva na napajanje drugih instrumentov in drugih porabnikov energije iz istega vira;
2)
morajo imeti indikator svoje okvare oziroma prenehanja brezhibnega delovanja instrumentov v samem instrumentu, ki kaže, da napajanje z energijo ne ustreza za normalno delovanje oziroma da obstaja izguba napajanja z energijo;
3)
morajo imeti napravo za merjenje napajanja instrumentov z energijo na mestu, na katerem se energija dovaja v instrument, pri instrumentu na električni pogon pa se energija napajanja meri z merjenjem napetosti;
4)
morajo imeti možnost, da se v primeru odpovedi vira napajanja z energijo pri večmotornih letalih napajajo iz drugega vira z avtomatično ali ročno preklopitvijo;
5)
morajo indicirati okvaro oziroma prenehanje brezhibnega delovanja naprave, od katere prejemajo podatke, oziroma prenehanje prejemanja podatkov.
15. člen
Instrumenti, ki kažejo indicirano hitrost (IAS), barometrsko višino, vertikalno hitrost, zavijanje, lego letala okoli vzdolžne in prečne osi ter kurz morajo biti v letalu prometne kategorije in letalu splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb, stvari in pošte v javnem prevozu v zračnem prometu, neodvisni od instrumentov drugega pilota in morajo biti na instrumentni plošči vodje letala.
Indikatorji, ki kažejo lego letala okoli vzdolžne in prečne osi, in idikatorji kurza letala morajo biti vdelani tako, da se lahko priklopijo na instrumente drugega pilota, če pride do okvare oziroma prenehanja brezhibnega delovanja teh instrumentov na instrumentni plošči vodje letala.
Instrumenti iz prvega odstavka tega člena morajo biti vdelani v letalo tako, da še naprej delujejo, tudi če pilot ne deluje, če nastane okvara ali kombinacija okvar, razen okvar, ki jih ni mogoče predvideti.
16. člen
Če je v letalo vdelana po ena s tem pravilnikom predpisana radijska naprava ali radarska naprava iste vrste, mora biti komandna plošča dostopna vsakemu izmed predpisanega števila pilotov.
17. člen
Če sta v letalu, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), vdelana po eni vsesmerni radijski svetilnik visoke frekvence (VOR) in en sistem za instrumentalno pristajanje (ILS), mora biti pred vsakim pilotom instrument za pokazovanje odmikov od izbranega radijskega kurza usmerjenega radijskega svetilnika visoke frekvence (VOR) oziroma instrument, ki kaže odmik od podaljšane osi vzletno pristajalne steze (localizer), ter instrument, ki kaže odmike od idealne ravnine navpičnega spuščanja (glide path).
18. člen
V letalo mora biti vdelana komunikacijska sprejemno - oddajna naprava VHF (VKT), ki ima 720 kanalov, z možnostjo delovanja v frekvenčnem območju 118-136 MHz.
Moč oddajanja sprejemno - oddajne naprave iz prvega odstavka tega člena je odvisna od namena letala ter hitrosti in maksimalne višine leta letala, vendar ne sme biti manjša kot 4 W.
Ne glede na prvi odstavek tega člena morata biti dve VHF (VKT) komunikacijski sprejemno - oddajni napravi vdelani v letalo prometne kategorije in letalo splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb, stvari in pošte, ki letita po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
Če leti letalo samo v coni letališča oziroma vzletišča, mora imeti ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena VHF (VKT) sprejemno-oddajna naprava moč vsaj 1 W, ki lahko deluje na frekvencah pristojne službe kontrole letenja.
19. člen
Ura s stoparico, ki kaže analogno ali digitalno ure, minute in sekunde, mora biti vdelana v letalo, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR) ali za kontrolirano letenje pri zunanji vidljivosti (CVFR).
20. člen
V letalo mora biti vdelan magnetni kompas, pri katerem sta vpliv vibracij letala in vpliv magnetnega polja električnih krogov in namagnetenih delov v letalu omejena na najmanjšo možno mero, in mora biti postavljena tabela, ki na vsakih 30 stopinj kaže odmike magnetnega kompasa od pravega pokazovanja.
Magnetni kompas ne sme imeti pogreška, večjega od 10 stopinj v horizontalnem letu letala na kateremkoli kurzu.
Magnetni kompas, vdelan v letalo splošne kategorije, razen v letalo za prevoz oseb, stvari in pošte, sme imeti ne glede na drugi odstavek tega člena pogrešek večji od 10 stopinj, če je nastal zaradi vpliva elektromagnetnega polja električnih krogov v letalu.
V primeru iz tretjega odstavka tega člena mora biti v letalo vdelan tudi girodirekcional.
21. člen
V letalo, ki leti na višinah več kot 15.000 m, mora biti vdelan indikator kozmičnega sevanja.
22. člen
Letalska sprejemno-oddajna naprava sekundarnega radarja (v nadaljnjem besedilu: ATC transponder) mora biti vdelana v letalo, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR) ali po pravilih za kontrolirano letenje pri zunanji vidljivosti (CVFR).
V letalo, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), mora ATC transponder dajati podatke o svoji barometrski višini z največjim dovoljenim pogreškom 37,5 m pri naravnanem standardnem tlaku 1013,25 mb.
Temenska moč oddajanja ATC transponderja mora biti večja kot 21 dBW, vendar manjjša kot 27 dBW.
Na letalu, ki leti nižje kot 4500 m, mora biti temenska moč oddajanja ATC transponderja ne glede na tretji odstavek tega člena večja kot 18,5 dBW, vendar manjša kot 27 dBW.
23. člen
Indikator Machovega števila (machometer) mora biti vdelan v avion z reaktivnim motorjem prometne kategorije, če ni predvideno, da indikator indicirane zračne hitrosti (IAS) kaže spremembo maksimalne operativne hitrosti, izražene v Machovem številu (Mmo), s spremembo višine
24. člen
Opozorilni sistem za približevanje izbrani in naravnani barometrski višini in za njeno zapuščanje mora biti vdelan v avion z reaktivnimi motorji.
Opozorilni sistem za približevanje izbrani in naravnani barometrski višini in za njeno zapuščanje mora:
1)
imeti območje delovanja od morske gladine do maksimalne višine leta aviona;
2)
imeti možnost izbiranja višine, vendar se izbrana višina ne sme prikazovati v razdelkih, večjih kot 30 m;
3)
dajati zvočne signale in svetlobne signale, ki jih vidi in čuje vsak pilot, v skladu s predpisanim številom pilotov, kadar avion spremeni izbrano in naravnano višino največ do 150 m pri dviganju ali spuščanju.
Sistem iz prvega odstavka tega člena mora biti vdelan tako, da ga lahko pilot preveri pred letom.
25. člen
Indikator temperature zunanjega zraka ali indikator temperature, ki se lahko preračuna v temperaturo zunanjega zraka, mora biti vdelan v letalo, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR) in v letalo s turbinskim motorjem.
26. člen
Opozorilo za približevanje kritični hitrosti izgube vzgona (stalling speed) mora imeti vsako letalo. Opozorilo mora biti jasno, kaže pa se v specifičnem obnašanju letala ali pa z napravo, ki daje določeno indikacijo v vseh pogojih za let in ki ne zahteva posebne pozornosti pilota.
Opozorilna naprava mora delovati pri vseh legah zakrilc in podvozja v premočrtnem letu in pri zavijanju letala.
Hitrost, pri kateri se pojavi opozorilo za izgubo vzgona, mora biti večja vsaj za 10 km/h, največ pa za 19 km/h, oziroma mora biti za 15% večja od hitrosti izgube vzgona v avionih splošne kategorije.
Hitrost, pri kateri se pojavi opozorilo za izgubo vzgona, mora biti za 7% večja od hitrosti izgube vzgona v avionih prometne kategorije.
Opozorilo za izgubo vzgona se lahko ne glede na četrti odstavek tega člena pojavi tudi pri manjših hitrostih, če aerodinamične lastnosti aviona omogočajo dovolj dolgo opozorilo in stabilen let, ki omogočata pilotu, da opravi ustrezne korekcije v letu.
27. člen
Naprava za zvočno opozorilo o prekoračitvi maksimalno dovoljene hitrosti mora biti vdelana v avion s turbinskim motorjem ter v avion, ki ima določeno maksimalno operativno hitrost, izraženo kot hitrost ali kot Machovo število (Vmo/Mmo), večjo kot 80% vrednosti maksimalne hitrosti pri spuščanju, izračunane ali dobljene v eksperimentalnem letu, izražene kot hitrost ali kot Machovo število (Vd/Md).
Opozorilo iz prvega odstavka tega člena se mora pojaviti pri hitrosti, večji od maksimalne operativne indicirane zračne hitrosti (Vmo) + 11 km/h ali maksimalne operativne hitrosti, izražene v Machovem številu (Mmo) + 0,01 M.
Pri hitrostih, večjih od hitrosti iz drugega odstavka tega člena, vštevši izdelovalno toleranco, ki jo je predvidel proizvajalec, se ne sme pojaviti opozorilo za prekoračitev maksimalne dovoljene hitrosti.
28. člen
Višinomer mora biti vdelan v letalo pred vsakim izmed predpisanega števila pilotov.
Višinomer z naravnavanjem tlaka na barometrski tlak mora biti vdelan v letalo, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR) in se uporablja za nočno letenje.
Dva višinomera z naravnavanjem tlaka, omejenega na srednjo nadmorsko višino (QNH), morata biti vdelana v letalo, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje ali se uporablja za nočno letenje, namenjen pa je za prevoz oseb, stvari in pošte v javnem prevozu v zračnem prometu.
Če višinomer letala prometne kategorije kaže na instrumentni plošči pred vodjo letala višino v čevljih, mora biti vdelan tudi višinomer, ki kaže višino v metrih.
Če gre za letalo, ki se uporablja za šolanje pilotov, ima pa en višinomer, mora biti ta brez paralakse viden učencu in instruktorju.
29. člen
Indikator indicirane hitrosti (IAS indikator) mora biti vdelan v letalo pred vsakim izmed predpisanega števila pilotov.
IAS indikator mora imeti tudi kazalo spremembe maksimalno dovoljene indicirane hitrosti s spremembo višine leta, če je vdelan v letalo prometne kategorije in letalo splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb, stvari in pošte v javnem prevozu v zračnem prometu, katerih maksimalno dovoljena indicirana hitrost (IAS) se spreminja z višino.
Če je v letalu, ki se uporablja za osnovno šolanje pilotov, en IAS indikator, mora biti vdelan tako, da je brez paralakse viden učencu in instruktorju.
Tehnične lastnosti IAS indikatorja se določijo odvisno od kategorije, vrste, namena in lastnosti letala.
30. člen
Naprava za registriranje govora v pilotski kabini mora biti vdelana v letalo prometne kategorije.
Naprava za registriranje govora v pilotski kabini:
1)
mora jasno in ločeno snemati vse slišne signale, ki jih pošiljajo člani posadke po komunikacijskih radijskih oddajnikih, vse slišne signale, ki jih prejemajo člani posadke po komunikacijskih in navigacijskih radijskih sprejemnikih, pogovor članov posadke v pilotski kabini, pogovor članov posadke v pilotski kabini, kadar se uporablja pilotski interfon, v letalih brez letalskih mehanikov - tehnikov - letalcev pa tudi obvestila potnikom iz pilotske kabine.
2)
mora biti vdelana tako, da posnetka na traku ni mogoče namenoma izbrisati, če letalo pri nesreči pri pristajanju ni ostalo na podvozju;
3)
mora imeti električno napajanje iz vira električne energije, ki najzanesljiveje deluje, ne upoštevajoč glavnih baterij letala, ter začne prvi delovati po zagonu motorja oziroma neha zadnji delovati, ko se motor ustavi;
4)
mora imeti sredstvo za avtomatično izključitev 10 minut po nesreči, če električnega napajanja ne dobi iz motorskih generatorjev letala;
5)
mora registrirati zvočne signale vsaj v zadnjih 30 minutah leta;
6)
mora biti nameščeno v zadnjem delu letala, v katerem je minimalna možnost loma in uničenja od udarca motorja v primeru letalske nasreče.
Naprava za registriranje govora iz prvega odstavka tega člena mora biti vdelana v letalo tako, da jo lahko pilot testira pred letom.
Skrinjica naprave za registriranje govora v pilotski kabini mora biti svetlo oranžne ali svetlo rumene barve, ki odseva pod vodo. Na skrinjici naprave za registriranje govora v pilotski kabini mora biti pritrjen radijski oddajnik (locator), ki se zaradi udarca ne more ločiti od magnetofona.
31. člen
Naprava za registriranje podatkov o letu (v nadaljnjem besedilu: registrator podatkov o letu) mora biti vdelana v letalo prometne kategorije.
Registrator podatkov o letu mora snemati podatke o višini leta, indicirani hitrosti (IAS), vertikalnem pospešku, magnetnem kurzu in trenutke vklopitve oddajanja prek vsake komunikacijske radijske naprave ter čas in identifikacijo leta.
Registrator podatkov o letu mora imeti električno napajanje iz vira električne energije, ki najzanesljiveje deluje, ne upoštevajoč akumulatrskih baterij letala, in mora biti v delu letala, v katerem je minimalna možnost loma in poškodbe od udarca motorja v primeru nesreče.
Registrator podatkov o letu mora biti izdelan in vdelan tako, da deluje nepretrgano od vzletanja do pristajanja, ter mora imeti sistem za avtomatično izklopitev 10 minut po letalski nesreči, če električnega napajanja ne dobi iz motorskih generatorjev letala.
V letalu, katerega tip je homologiran ali mu je bila priznana homologacija po uveljavitvi tega pravilnika, mora biti ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena registrator podatkov o letu v delu letala, ki je pod tlakom, in mora poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena registrirati tudi podatke o legi letala okoli prečne osi, okoli vzdolžne osi, o bočnem pospešku, legi trimerja na krmilih, ki uravnavajo višino, legi krmilne palice po višini ali višinskega krmila, o bočni legi krmilne palice ali krilc, legi pedala smernega krmila ali smernega krmila, o potisku vsakega motorja, legi naprave za vzvratni potisk motorja in legi predkrilc in zakrilc oziroma njihovih krmilnih ročic.
Registrator podatkov o letu v avionu iz petega odstavka tega člena mora biti svetlo rumene ali svetlo oranžne barve, ki odseva pod vodo, in mora biti na njem pritrjen radijski oddajnik (locator), ki v primeru nesreče ne more odpasti.
Registrator podatkov o letu mora biti vdelan v letalo tako, da ga lahko pilot testira pred letom.
32. člen
Sistem za obveščanje potnikov mora biti vdelan v letalo, namenjeno za prevoz potnikov, z več kot 19 vdelanimi potniškimi sedeži.
Sistem za obveščanje potnikov mora biti vdelan tako, da ga lahko uporabljajo posadka v pilotski kabini in stevard oziroma stevardesa letala v potniški kabini, vendar se mora vključevati tako, da imajo obvestila potnikom iz pilotske kabine prednost pred obveščanjem iz potniške kabine.
33. člen
Pomožni umetni giroskopski horiznot mora biti vdelan v avion prometne kategorije in avion z reativnim motorjem, ki sta namenjena za prevoz oseb, ter v helikopter prometne kategorije, ki nima giroskopskega kazalnika zavijanja.
Pomožni umetni giroskopski horizont iz prvega odstavka tega člena:
1)
se mora napajati iz električnega vira, neodvisnega od primarnega generatorskega sistema;
2)
mora brez delovanja pilota še 30 minut brezhibno delovati po prenehanju delovnja generatorskega elektrosistema;
3)
mora delovati neodvisno od kateregakoli drugega sistema indikacije lege aviona;
4)
mora imeti med delovanjem svojo osvetlitev;
5)
mora imeti indikacijo, ko se ne napaja iz generatorskega elektrosistema;
6)
mora biti v skladu s pravilnikom nameščen tako, da ga vidi vsak pilot.
34. člen
Radar za meteorološko opazovanje mora biti vdelan v avion prometne kategorije in avion splošne kategorije, ki sta namenjena za prevoz oseb, stvari in pošte v javnem prevozu v zračnem prometu, z več kot 10 vdelanimi potniškimi sedeži, v avion z reaktivnim motorjem, namenjen za prevoz oseb, ter avion za prevoz oseb, katerega kabina je pod tlakom, v avionu prometne kategorije pa mora imeti radar za meteorološko opazovanje tudi stabilizirano anteno.
Potreben doseg radarja je odvisen od hitrosti leta in maksimalnega trajanja leta aviona.
35. člen
Opozorilni sistem za nevarno približevanje zemlji mora biti vdelan v avion s turbinskim motorjem, katerega največja dovoljena masa pri vzletanju je vsaj 15.000 kg, ter v avion z več kot 30 potniškimi sedeži.
Sistem iz prvega odstavka tega člena mora dajati opozorila avtomatično, pravočasno in jasno, če se avion nevarno približuje zemlji.
Sistem iz prvega odstavka tega člena:
1)
mora delovati na podlage podatkov radio-višinomera, vertikalne hitrosti, barometrske višine in prejemnika idealne ravnine spuščanja (glide slope);
2)
imeti mora pet vrst avtomatičnih opozoril (v nadaljnjem besedilu:mod), in sicer:
-
mod 1 približevanje zemlji z veliko vertikalno hitrostjo na majhni stvarni višini (višina letala nad terenom, ki se preleta),
-
mod 2 veliko zmanjšanje stvarne višine na majhnih stvarnih višinah,
-
mod 3 zmanjšanje barometrske višine na majhnih stvarnih višinah, po vzletanju neodvisno od položaja zakrilc in podvozja
-
mod 4 velika vertikalna hitrost na majhnih stvarnih višinah, ko letalo ni v konfiguraciji za pristajanje, z različnim opozorilom, če podvozje ni izvlečeno in zakrilca niso v predpisanem položaju za pristajanje,
-
mod 5 velik odmik od idealne linije naletnega spuščanja na majhnih stvarnih višinah, ko je avion v konfiguraciji za pristajanje, t.j. ko je izvlečeno podvozje in so zakrilca v položaju za pristajanje;
3)
mora imeti jasno razločno zvočno ali zvočno in vizualno opozorilo za mod 1, 2, 3 in 4 pri vsakem izmed predpisanega števila pilotov, različno zvočno opozorilo pa za mod 5, tako da se, ko nastanejo možnosti za istočasno javljanje opozorila mod 5 in kakšnega izmed drugih modov, pojavi opozorilo tega drugega moda;
4)
zvočno opozorilo se mora, ponavljati, dokler je nevarnost, pri tem pa pilot ne more vplivati na jakost zvoka;
5)
mora biti vdelan tako, da lahko pilot izklopi samo mod 5), ki se avtomatično vklopi pri naslednjem letu.
Sistem iz prvega odstavka tega člena mora biti vdelan v avion tako, da ga lahko pilot testira pred letom.
36. člen
Sistem za merjenje oddaljenosti (DME) mora biti vdelan v letalo prometne kategorije in v letalo splošne kategorije, ki sta namenjeni za prevoz oseb v javnem prevozu v zračnem prometu in letita po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), v avion splošne kategorije, ki je namenjen za prevoz oseb za lastne potrebe, njegov praktičen plafon leta pa je več kot 3.800 m in leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), ter v avion splošne kategorije, ki se uporablja za osposabljanje letalnega osebja po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
Sprejemno-oddajna naprava sistema za merjenje oddaljenosti (DME) mora delovati v frekvenčnem območju 960-1215 MHz z možnostjo delovanja 126 X kanalov in 126 Y kanalov s toleranco nosilne frekvence + / - 100 kHz.
Oddajna naprava sistema za merjenje oddaljenosti (DME) iz prvega odstavka tega člena mora imeti takšno temensko moč oddajanja impulzov, da daje na manjših višinah v večini primerov polje 150 miV/m (-103 dBW/m2) na razdalji 70 morskih milj (130 km), na višinah nad 7.500 m pa na razdalji 140 morskih milj (260 km) pod pogojem, da je zagotovljena linija vidljivosti.
Sprejemna naprava sistema za merjenje oddaljenosti (DME) iz prvega odstavka tega člena mora biti tako občutljiva, da polje na anteni letala jakosti 1,4 mV/m (-83 dBW/m2) v večini primerov omogoča čist sprejem.
Sistem za merjenje oddaljenosti (DME) mora biti takšen, da kaže poševno oddaljenost s pogreškom 3%, če je ta oddaljenost večja od 17 morskih milj (31,5 km) oziroma 0,5 morske milje (1 km) na poševni oddaljenosti, manjši od 17 morskih milj (31,5 km).
37. člen
Indikator vertikalne hitrosti mora biti vdelan v letalo splošne kategorije, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), v jadralno letalo in v letalo za osnovno šolanje pilotov.
Po en indikator vertikalne hitrosti mora biti vdelan v letalo prometne kategorije in v letalo splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb v javnem prevozu v zračnem prometu, in sicer pri vsakem izmed predpisanega števila pilotov.
Če je v letalo za šolanje iz prvega odstavka tega člena vdelan en indikator vertikalne hitrosti, mora biti brez paralakse viden učencu in instruktorju.
38. člen
Radijski sprejemnik za indikacijo odmikov od podaljšane osi vzletno-pristajalne steze (localizer) in radijski sprejemnik za indikacijo odmikov od idealne ravnine spuščanja (glide slope), morata biti vdelana v letalo, ki pristaja po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
V avion prometne kategorije, avion splošne kategorije za šolanje letalnega osebja za letenje po pravilih za instrumentalno letenje (IFR) ter v letalo splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb v javnem prevozu v zračnem prometu morajo biti vdelani 2 radijska sprejemnika za indikacijo odmikov od podaljšane osi vzletno- pristajalne steze (localizer) in dva sprejemnika za indikacijo odmikov od idealne ravnine spuščanja (glide slope).
39. člen
Marker sprejemnik mora biti vdelan v letalo, ki pristaja po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
Če sta za letalo iz prvega odstavka tega člena s predpisom določena dva pilota, mora dajati marker sprejemnik vizualno in zvočno indikacijo pri obeh pilotih, razpoznavno za vsako vrsto marker sprejemnika.
40. člen
Instalacija za kratkovalovne komunikacijske sprejemnike (HF), mora biti vdelana v avion prometne kategorije.
Dve kratkovalovni komunikacijski sprejemno-oddajni napravi (HF) s frekvenčnim območjem 2-30 MHz morata biti vdelani v avion prometne kategorije, ki leti na dolgih progah.
Kratkovalovna komunikacijska sprejemno-oddajna naprava mora biti vdelana v avion splošne kategorije, ki leti na dolgih progah.
41. člen
Interfonski sistem za posadko mora biti vdelan v letalo prometne kategorije, v avion, ki ima več kot enega člana letalnega dela posadke in leti na višini nad 3.800 m, ter v letalo, v katerem je jakost hrupa v pilotski kabini takšna, da onemogoča pogovor med člani posadke ali med instruktorjem in učencem.
Interfonski sistem za posadko mora omogočati zvezo med člani posadke, tudi kadar se uporabljajo maske za kisik, da pa lahko pri tem vsak član posadke uporablja tudi komunikacijsko radijsko sprejemno-oddajno napravo.
42. člen
V letalu morata biti mikrofon in slušalka za vsakega izmed predpisanega števila članov letalnega dela posadke.
V letalu splošne kategorije, ki ni namenjeno za prevoz oseb v javnem prevozu v zračnem prometu,sme biti ne glede na prvi odstavek tega člena samo en mikrofon, ki mora biti dostopen vsakemu izmed članov letalnega dela posadke.
43. člen
Zvočnik za oddajanje sprejetih zvočnih signalov komunikacijskih in navigacijskih radijskih sprejemnikov in interfonskega sistema za posadko mora biti v letalu prometne kategorije in avionu splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb, stvari in pošte.
44. člen
Sistem dinamičnega tlaka in sistem statičnega tlaka zunanjega zraka ter en pomožni sistem statičnega tlaka zunanjega zraka morajo biti vdelani za vsakega izmed predpisanega števila pilotov v letalo prometne kategorije in v letalo splošne kategorije, ki sta namenjeni za prevoz oseb v javnem prevozu v zračnem prometu in letita po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
Pomožni sistem statičnega tlaka zunanjega zraka mora biti vdelan tako, da ga lahko vsak izmed predpisanega števila pilotov uporablja s priklopitvijo svojega višinomera in drugih instrumentov, za katerih delovanje je potreben statični tlak, pri čemer se mora blokirati sistem statičnega tlaka zunanjega zraka pri pilotu, ki je priklopil svojo napravo.
V pilotski kabini mora biti vizualna indikacija za priklopitev na pomožni sistem statičnega tlaka zunanjega zraka, ki je vidna v vseh pogojih osvetljenosti pilotske kabine.
Če kaže višinomer, priklopljen na pomožni sistem statičnega tlaka zunanjega zraka, razliko v višini več kot za 15 m kot je višina, ki jo kaže, ko je priključen na sistem statičnega tlaka zunanjega zraka, mora biti poleg takšnega višinomera na vidnem mestu pred pilotom korekcijska tablica, ki kaže odmike pokazovanja višine, ko je višinomer priklopljen na pomožni sistem statičnega tlaka zunanjega zraka.
45. člen
Sistem za ogrevanje Pitotovih cevi in sistem za ogrevanje statičnih odprtin, če so statične odprtine na takšnem mestu, da se utegnejo zaledeneti, morata biti vdelana v letalo prometne kategorije, v letalo splošne kategorije, ki leti po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), ter v letalo, ki leti v razmerah, v katerih utegne priti do zaledenitve.
Sistem za indikacijo okvare oziroma prenehanja brezhibnega delovanja oziroma izklopitve sistema za ogrevanje Pitotovih cevi mora biti vdelan v letalo prometne kategorije.
46. člen
Radijski sprejemnik vsesmernega radijskega svetilnika zelo visoke frekvence (VOR) mora biti vdelan v avion in helikopter splošne kategorije za osnovno šolanje letalnega osebja, v katerih ni vdelan radijski kompas, v avion in helikopter splošne kategorije, ki sta namenjena za prevoz oseb in stvari za lastne potrebe in letita po pravilih za instrumentalno letenje (IFR) ter v avion in helikopter, ki sta namenjena za prevoz oseb, stvari in pošte v javnem prevozu v zračnem prometu in letita po pravilih za letenje pri zunanji vidljivosti (VFR).
Dva radijska sprejemnika vsesmernega radijskega svetilnika zelo visoke frekvence (VOR) z indikatorji, katerih delovanje ni medseboj odvisno, morata biti vdelana v avion in helikopter prometne kategorije, v avion splošne kategorije, namenjenih za prevoz oseb in stvari v javnem prevozu v zračnem prometu, ki letijo po pravilih za insturmentalno letenje (IFR), ter v letalo splošne kategorije za šolanje pilotov za letenje po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
Radijski sprejemnik vsesmernega radijskega svetilnika zelo visoke frekvence (VOR) iz prvega in drugega odstavka tega člena:
1)
mora imeti frekvenčno območje delovanja 108-117, 95 MHz z razmikom kanalov 50 kHz;
2)
mora biti tako občutljiv, da v večini primerov v polju na anteni letala 90 V/m (-107 dBW/m2) zanesljivo kaže smer;
3)
mora biti frekvenčno stabiliziran z dovoljeno toleranco + / - 5 x 10(na -5);
4)
mora biti izdelan in vdelan v letalo tako, da pogrešek pokazovanja smeri, ki ga povzročata sprejemnik in indikator, ni večji kot + / - 2,7 stopinj.
47. člen
Sprejemnik radijskega kompasa (ADF) mora biti vdelan v avion in helikopter splošne kategorije, ki sta namenjena za prevoz oseb in stvari za lastne potrebe in letita po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), v avion in helikopter splošne kategorije za šolanje za letenje po pravilih za instrumentalno letenje (IFR), v helikopter prometne kategorije za letenje po pravilih za instrumentalno letenje (IFR) ter v avion splošne kategorije za osnovno šolanje letalnega osebja in v letalo, ki se uporablja za nočno letenje, v katerega ni vdelan radijski sprejemnik vsesmernega radijskega svetilnika zelo visoke frekvence (VOR).
Dva sprejemnika radijskega kompasa (ADF) z indikatorji, katerih delovanje ni medsebojno odvisno, morata biti vdelana v avion prometne kategorije in v avion splošne kategorije, ki sta namenjena za prevoz oseb in stvari v javnem prevozu v zračnem prometu in letita po pravilih za instrumentalno letenje (IFR).
Sprejemnik radijskega kompasa (ADF) mora glede tehničnih lastnosti:
1)
delovati v frekvenčnem območju 200-490 kHz;