• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 21-805/2014, stran 2502 DATUM OBJAVE: 28.3.2014

VELJAVNOST: od 28.3.2014 / UPORABA: od 28.3.2014

RS 21-805/2014

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 28.3.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 4.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 28.3.2014
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
805. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec
Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 11. člena ter tretjega odstavka 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 31. redni seji dne 19. 3. 2014 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec

1. člen

Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec – v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP – je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, pod številko 2013-PUP-003.
Predmet sprememb in dopolnitev PUP je sprememba oziroma dopolnitev besedila in grafičnih prikazov odloka.

2. člen

V 3. členu odloka se črtajo zadnji trije grafični prikazi:

-

ureditev prometa, v merilu 1:5000,

-

infrastruktura, v merilu 1:5000,

-

grafične priloge (pogoji izrabe površin in urbanistični pogoji za posege), v merilu 1:5000.
Pri ostalih grafičnih prikazih se izdela čistoris vseh sprememb.

3. člen

5. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Pojmi po tem odloku so:

1.

Delež dejavnosti je delež posamezne dejavnosti v območju predpisane pretežne namembnosti.

2.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Namembnost novega objekta mora ustrezati pretežni namembnosti območja.
Objekt ne sme presegati gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici.

3.

Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z najmanj enim robom postavljeni nadzemni deli objektov, ki se gradijo ob tej črti. Dovoljeni so manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije fasade v notranjost stavbne mase. Objekti lahko presegajo gradbeno linijo le s funkcionalnimi in oblikovnimi elementi strešne konstrukcije (napušči, nadstreški nad vhodi), kolikor ne posegajo v določila katere koli druge pozitivne gradbene ali z njo povezane zakonodaje. Kolikor regulacijske črte niso določene v grafičnem delu PUP, se le-te povzemajo iz vzorca postavitve obstoječih stavb v območju (po geodetskem posnetku), nova postavitev objektov mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.

4.

Parcela namenjena gradnji (gradbena parcela), je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

5.

Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

6.

Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena.

7.

Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.

8.

Javni programi so tisti, ki so v celoti ali deloma vezani na delo s strankami oziroma na obisk javnosti.

9.

Legalizacija, je postopek za pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.

10.

Kvartarne dejavnosti po tem odloku so izobraževanje, šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, kulturne dejavnosti, občinska, državna in pokrajinska uprava, svobodni poklici, verske ustanove in cerkve, šport, rekreacija.

11.

Mešanje dejavnosti je želeno umeščanje raznovrstnih dejavnosti v posamezna območja urejanja zaradi izboljšanja bivalnih kakovosti v posameznih območjih, kjer je predpisana pretežna namembnost.

12.

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, in odstranitev objekta.

13.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

14.

Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve.

15.

Obvodni prostor je območje ležeče vzdolž vodotoka v katerem so prisotne sledi delovanja rečne dinamike.

16.

Nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, enostavni objekt pa je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

17.

Prenova po tem odloku je skupna oznaka za posege na območja in objekte, kjer pri posegih v prostor prevladujejo naslednja dejanja:
Preprečevanje propadanja ali poslabšanja stanja, Preventivna zaščitna dela (vzdrževanje obstoječega stanja, za kar so lahko potrebna posebna dela za zaščito in tudi (manjša) popravila in nadomestila, da bi preprečili nadaljnje poškodbe in uničenja), Konsolidacija, tudi utrditve, učvrstitve, ojačanja (fizični posegi z dodajanjem ali uporabo adhezivnih oziroma ojačitvenih sredstev v materiale/strukturo ali konstrukcijo objektov z namenom, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo trajnost in integriteto strukture), Restavracija (katere namen je povrniti originalen koncept čitljivosti objekta ali arhitekturne kompozicije/arhitekturnega videza. Metoda je pogosto uporabljena in upravičena ob restavraciji v potresu poškodovanih objektov iz struktur, ki jim je mogoče jasno identificirati sestavine: npr. obdelani kamen, lesena ostrešja idr., Rehabilitacija (posegi, ki omogočijo ponovno usposobitev objekta za rabo prek različnih prilagoditvenih del oziroma adaptacij, Replika (izdelava kopije, reprodukcije, ki pomeni izdelavo kopije po obstoječem originalu in se običajno uporablja za posamezne izdelke/umetnine in manj pogosto za večje, sestavljene sklope in stavbe) in Rekonstrukcija (poseg, s katerim vzpostavimo, na novo zgradimo ali drugače obnovimo uničene ali poškodovane dele objekta z uporabo starih ali novih materialov ali kombinacije obeh).

18.

Pretežna namembnost je tista, ki v posameznem območju predpisane namembnosti prevladuje.

19.

Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo in gozdarstvo.

20.

Proizvodne dejavnosti po tem odloku so sekundarne in sorodne dejavnosti.

21.

Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov.

22.

Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, gostinstvo, turizem, promet in storitve.

23.

Enota urejanja je sklenjeno območje urejanja, ki predstavlja prostorsko celoto, v kateri so poleg splošnih pogojev urejanja, ki veljajo v ureditvenem območju, predpisani še lokacijsko specifični pogoji.

24.

Varovano območje je območje nadzorovanega ali omejenega poseganja v prostor zaradi varovanja značaja ali funkcionalnosti zavarovanih naravnih, kulturnih ali infrastrukturnih objektov, naprav in območij.

25.

Zaokrožitev površin pomeni povezovanje in racionalizacijo območij graditev iz polpreteklega obdobja, vzpostavitev grajenih robov med različnimi rabami prostora in varovanje naravnega okolja pred razpršeno poselitvijo s strnjevanjem pozidanih območij, ki jih je mogoče racionalno priključiti na obstoječa ali načrtovana infrastrukturna omrežja.

26.

Območje Sn je v primeru stanovanjske gradnje namenjeno individualni gradnji – samostojni objekti (enodružinske hiše), dvojčki ali vrstne hiše. Enodružinska hiša je prostostoječa stavba z enim do dvema stanovanjema. Izjemoma je dopustno v objektu urediti tri stanovanjske enote kolikor parcela, ki je bila namenjena gradnji objekta, omogoča normalno uporabo objekta in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami.«

4. člen

8. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»1. V območjih centralnih dejavnosti – inštituti (Ci) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

izobraževanje, šolstvo;

-

zdravstvo;

-

socialno in otroško varstvo;

-

dejavnosti dijaških in študentskih domov;

-

kulturne dejavnosti;

-

občinska, državna in pokrajinska uprava;

-

svobodni poklici;

-

verske ustanove in cerkve;

-

trgovine in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti;

-

turizem;

-

stanovanja za lastnika oziroma upravljavca objekta, in sicer največ eno stanovanje na objekt;

-

stanovanja v obstoječih objektih v teh območjih;

-

šport in rekreacija;

2.

V območjih centralnih dejavnosti – trgovina (Ct) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

stanovanja višje gostote (več kot 80 preb./ha);

-

mešane terciarne in kvartarne dejavnosti;

-

proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;

-

šport in rekreacija;

3.

V območjih naselbinskih jeder (J) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

stanovanja;

-

terciarne in kvartarne dejavnosti, ki so praviloma locirane v pritličjih objektov;

-

turizem;

-

proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov, vendar ne na ali ob osrednjih prostorih naselij, kjer so javne površine in/ali javni programi;

4.

V območjih za komunalne dejavnosti (K) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

pokopališča (Kp): v zvezi s pokopavanjem, urejanjem parkov in odprtih površin, cerkvami, trgovinami in storitvami povezanimi z pokopališko dejavnostjo;

-

oskrbne sisteme komunale in energetike (Ko): v zvezi s komunalno dejavnostjo, energetiko, trgovinami in storitvami v zvezi s komunalno dejavnostjo;

-

promet (Kt): v zvezi s prometom, trgovinami in storitvami v zvezi s prometno dejavnostjo;

-

letališko dejavnostji (Kl): v zvezi z letalskim prometom in storitvami vezanimi na letalski promet;

5.

V območjih za industrijo (Pi) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov presegajo 1000 m2 bruto površine;

-

energetika;

-

trgovina in storitve;

-

gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;

6.

V območjih za proizvodno obrt (Po) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov ne presegajo 1000 m2 bruto površine;

-

energetika;

-

trgovina in storitve;

-

gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;

7.

V območjih za proizvodne storitve (Ps) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

proizvodnja, pri čemer stavbišča grajenih objektov ne presegajo 1000 m2 bruto površine;

-

skladiščenje;

-

transportno logistične dejavnosti;

-

trgovina, storitve in specializirani servisi;

-

gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;

8.

V območjih za šport (R) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

šport;

-

trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja;

-

gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.

-

Kolikor so znotraj območja R zakonito zgrajeni objekti drugega namena in dejavnosti, je le-te možno prenoviti, dograditi, nadzidati, oziroma v primeru, da je racionalnejša gradnja novega objekta z enakim namenom in dejavnostjo, se le tega lahko odstrani in znotraj območja zgradi nov objekt za isto namembnost in dejavnost, kot jo je imel prvotni objekt, če je objekt v javni funkciji – javnem interesu;

9.

V območjih za stanovanja nižje gostote (Sn) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

stanovanja nižje gostote (40–80 preb./ha);

-

terciarne dejavnosti in kvartarne dejavnosti, ki služijo lokalnim prebivalcem;

-

proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov; omejitev površine, namenjene za proizvodno dejavnost in njenega lociranja v objektu, ne velja za stanovanjsko enoto Sn 10 Štalekar;

-

šport in rekreacija.

10.

V območjih za stanovanja višje gostote (Sv) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

stanovanja višje gostote (več kot 80 preb./ha);

-

terciarne dejavnost in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja, ki so locirane v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;

-

proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 40 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom; locirane so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov;

-

šport in rekreacija;

11.

V območjih mestnih parkov so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

za počitek in pasivno rekreacijo;

-

za varstvo in sprostitev otrok;

-

gostinstvo, kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja;

-

gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze;

12.

V območjih arheoloških parkov so dopustne dejavnosti gozdarstva in kmetijstva. Na osnovi prehodnih arheoloških izkopavanj so dopustne tudi:

-

ureditve parkovnih površin in zelenih površin;

-

ureditve poti;

-

ureditve otroških igrišč;

-

ureditve v zvezi s predstavitvijo arheoloških najdb na lokaciji najdišča;

-

postavitve enostavnih objektov;

-

gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze;

13.

V območjih obvodnega prostora so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

za počitek in pasivno rekreacijo, tj. dejavnosti, ki ne potrebujejo posebnih grajenih objektov in naprav;

-

vodnogospodarske ureditve z energetsko izrabo vodotokov na reguliranih odsekih vodotokov;

-

gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze;

14.

Na območjih kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj ureditvenih območij, so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

-

melioracije;

-

gradnja poljskih poti;

-

gradnje gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta na območju kmetije, kot to določajo predpisi s področja razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje;

-

nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati obstoječe pasove obstoječih razmer, razen če te dejavnosti prekomerno vplivajo na okolje. Slednje ne velja za območja R. Brez sanacije neustreznih razmer oziroma vplivov, novi posegi s tovrstnimi namembnostmi niso dopustni.«

5. člen

9. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»3.1.2 Vrste dopustnih posegov.

9. člen

1. Na vseh zemljiščih, razen v območjih mestnih parkov, arheoloških parkov in obvodnega prostora, so dopustne naslednje vrste posegov:

-

gradnje novih objektov, vključno z dozidavo in nadzidavo in gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov;