Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Mestne občine Nova Gorica

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-295/2010, stran 1042 DATUM OBJAVE: 5.2.2010

VELJAVNOST: od 20.2.2010 / UPORABA: od 20.2.2010

RS 8-295/2010

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 20.2.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 5.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 20.2.2010
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
295. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Mestne občine Nova Gorica
Na podlagi 3., 7., 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 27/08 – ZLS – UPB2, 27/08, 76/08), 8. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/02 – UPB-1, 33/02 – Odl. US št. U-I-325/04-8, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 42/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 99/07 – ZP-1-UPB4, Odločba US 139/06, 17/08, 21/08, 76/08 – ZIKC-1C), 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 68/07), 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) ter v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. 1. 2010 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Mestne občine Nova Gorica

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1)

Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Mestne občine Nova Gorica« določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest« tako, da določa:

-

organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe;

-

vrsto in obseg izvajanja gospodarske javne službe;

-

vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki je lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;

-

izvajanje zimske službe.

(2)

Odlok iz prvega odstavka tega člena predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.

2. člen

(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odloku o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Nova Gorica ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

-

gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna lokalna gospodarska javna služba vzdrževanja občinskih javnih cest;

-

koncedent: je Mestna občina Nova Gorica (v nadaljevanju: občina ali koncedent);

-

koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;

-

koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.

3. člen

(način izvajanja)
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se na območju občine izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi in pod pogoji, določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu z odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.

2. OBMOČJE IZVAJANJA, UPRAVLJAVEC OBČINSKIH CEST IN JAVNO DOBRO

4. člen

(območje izvajanja)
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju Mestne občine Nova Gorica.

5. člen

(upravljavec občinskih cest in drugih javnih površin)
Z občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami na območju občine upravlja občina.

6. člen

(pristojni organ)
Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.

7. člen

(javno dobro)

(1)

Občinske javne ceste so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic razen v primerih, določenih z zakonom.

(2)

Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.

8. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste na območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o varnosti cestnega prometa in ta odlok.

9. člen

(smiselna uporaba zakona)
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o javnih cestah in na njem temelječih predpisih.

3. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

10. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)
Kategorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.

11. člen

(javna služba vzdrževanja občinskih cest)

(1)

»Vzdrževanje občinskih javnih cest« je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje kategoriziranih občinskih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti kategoriziranih občinskih cest, nadzor nad stanjem teh cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesrečah. Redno vzdrževanje obsega tudi vzdrževanje drugih prometnih površin, bankin, brežin in objektov odvodnjavanja. Poleg tega obsega javna služba tudi zimsko službo, vzdrževanje vertikalne in horizontalne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov ter zagotavljanje preglednosti.

(2)

Dela rednega vzdrževanja so:

-

pregledniška služba,

-

redno vzdrževanje prometnih površin,

-

redno vzdrževanje bankin,

-

redno vzdrževanje odvodnjavanja,

-

redno vzdrževanje brežin,

-

redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

-

redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,

-

redno vzdrževanje vegetacije,

-

zagotavljanje preglednosti,

-

čiščenje cest,

-

redno vzdrževanje cestnih objektov,

-

nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,

-

intervencijski ukrepi,

-

zimska služba.

(3)

Javna služba iz prvega odstavka se mora izvajati tudi ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih (intervencijski ukrepi). V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode. Kolikor to ni mogoče, je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.

(4)

Za celovitost izvajanja javne službe iz 1. člena tega odloka mora biti zagotovljeno vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke cestnih podatkov. Kataster občinskih javnih cest mora voditi izvajalec javne gospodarske službe. Koncesionar je dolžan zagotoviti elektronski dostop do katastra in njegovo aplikativno kompatibilnost.

12. člen

(izvajalec javne službe)
Izvajalec gospodarske javne službe iz 11. člena tega odloka je pravna oseba, ki v skladu s 1. členom tega odloka pridobi koncesijo za vzdrževanje občinskih javnih cest.

13. člen

(prenos rednega vzdrževanja občinskih cest na ožje dele občine)
Ne glede na določbe 12. člena tega odloka lahko prenese občinski svet na predlog župana z odlokom redno vzdrževanje posameznih občinskih cest ali posameznih kategorij občinskih cest znotraj območij krajevnih skupnosti na pristojne krajevne skupnosti. Župan poda predlog na pobudo oziroma po pridobljenem mnenju sveta krajevne skupnosti, na katero se prenaša redno vzdrževanje. Odlok mora vsebovati natančen spisek takih cest. Smiselno enak postopek se izvede tudi v primeru spremembe ali odvzema.

14. člen

(stavka)
Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

3.1. Redno vzdrževanje

15. člen

(pregledniška služba)

(1)

Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih posredovati strokovni službi.

(2)

O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo, pri večjih kršitvah pa tudi policijo ali občinski nadzorni organ.

(3)

Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

16. člen

(redno vzdrževanje prometnih površin)

(1)

Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.

(2)

Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom.

17. člen

(redno vzdrževanje bankin)
Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.

18. člen

(redno vzdrževanje odvodnjavanja)
Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.

19. člen

(redno vzdrževanje brežin)
Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.

20. člen

(redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme)
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.

21. člen

(redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev)

(1)

Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe.

(2)

Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne in zaščitne ter varnostne naprave morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav.

22. člen

(redno vzdrževanje vegetacije)

(1)

Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno.

(2)

Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.

23. člen

(zagotavljanje preglednosti)
Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.

24. člen

(čiščenje cest)
Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.

25. člen

(redno vzdrževanje cestnih objektov)

(1)

Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

(2)

Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje:

-

prometnih površin in prometne opreme na objektu,

-

prostora neposredno okoli objekta,

-

ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta,

-

naprav za odvodnjavanje,

-

naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet
in manjša popravila:

-

poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),

-

posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature itd.),

-

protikorozijske zaščite,

-

hidroizolacije in odvodnjavanja,

-

izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

26. člen

(intervencijski ukrepi)

(1)

Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.

(2)

Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode.

(3)

Če to ni mogoče, je dolžan:

-

označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,

-

izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste,

-

vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.

27. člen

(čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb)

(1)

Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:

1.

območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;

2.

obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;

3.

območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.

(2)

Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.

3.2. Zimska služba

28. člen

(opredelitev pojmov)

(1)

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.

(2)

Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

29. člen

(način izvajanja, ukrepi)

(1)

Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.

(2)

Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe:

1.

zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,

2.

pluženje in posipanje javnih prometnih površin,

3.

odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,

4.

čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge,

5.

čiščenje zasneženih cestnih znakov,

6.

obveščanje javnosti.