Nalaganje dokumenta...
Odlok o razglasitvi domačije Ostrovica 11 za kulturni spomenik lokalnega pomena
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-571/2012, stran 1207 DATUM OBJAVE: 24.2.2012
VELJAVNOST: od 25.2.2012 / UPORABA: od 25.2.2012
RS 14-571/2012
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 25.2.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
571. Odlok o razglasitvi domačije Ostrovica 11 za kulturni spomenik lokalnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11, 30/11 odl. US); v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 29/11, z dne 18. 4. 2011) ter predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 916-9/2010-B/B z dne 27. 10. 2011 je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 9. redni seji dne 16. 2. 2012 sprejel
O D L O K
o razglasitvi domačije Ostrovica 11 za kulturni spomenik lokalnega pomena
o razglasitvi domačije Ostrovica 11 za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Ostrovica – Domačija Ostrovica 11, EŠD 23912 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
2. člen
(1)
Spomenik obsega nepremičnino: parcela št.: 2080/8, k. o. Artviže
Meje spomenika so določene na priloženem katastrskem načrtu, ki je del tega odloka, datoteka z dne 27. 10. 2011 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5.000.
(3 ali 4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
3. člen
(1)
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
-
v obliki ključa zalomljena domačija, kjer so stanovanjsko in gospodarska poslopja nanizani okrog dvorišča, po vzoru bližnjega mediteranskega stavbnega kulturnega prostora,
-
tridelna osnovna členitev tlorisa stanovanjske hiše z osrednjim vhodom (vhod v prehodno vežo, strma, prvotno s slamo krita straha štale in skednja,
-
zunanji izraz nadstropne hiše s položno opečno korčno dvokapnico, na dvorišču slonečo na lesenih špirovcih z oblikovanimi glavami,
-
z letnico 1792 datiran portal vhodnih vrat v kuhinjo.
(2)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik so:
Pod vrhom Kala v Brkinih leži majhna gručasta vas Ostrovica. Vas je bila v preteklosti obkrožena s terasami, dolgimi tudi 500 m in več, na katerih so domačini gojili od vinske trte do različnih vrst sadja, predvsem pa jabolka. Podporni zidovi, meje, karone, so bile kamnite, zvrnjene pod kotom. Skrajno JV rob vasi poseljuje na ključ zalomljena domačija Ivančičevih, po domače Valajsovih, ki se izteka v vrtove in njive.
Domačija je pred II. svetovno vojno nosila številko 1, po njej pa je bila preoštevilčena v Ostrovica 11. Današnja domačija Valajsovih v taki podobi, kot je izpričana danes, je sad dela predvsem Mihe in Jakoba Ivančiča. Domačija naj bi bila po pripovedovanju pred tem pritlična, razpotegnjena v stegnjenem nizu na mestu precejšnjega dela današnje domačije Ostrovica 10 in preko levega dela domačije Ostrovica 11, gledano z dvorišča, še vse naprej proti JZ. Natančnega razloga, zakaj je bila uničena, ne poznamo. Ostanke te gradnje je opaziti v levem delu dvoriščne fasade domačije Ostrovica 10.
Domačija Ostrovica 10. Desno je v višini pritličja še viden skrlat napušč prvotne hiše Valajsovih, v nadaljevanju pa zazidan polkrožno zaključen portal s sklepnikom.
Osrednji objekt na domačiji Ostrovica 11 je enonadstropna, navzven asketsko oblikovana stanovanjska hiša, grajena iz lokalnega, navadnega kamna. Vogale so zložili iz boljšega črnega kamna, če so ga imeli na razpolago. Prekrita je z dvokapno korčno streho, ki je na stiku s fasado zaključena s kamnitim, le na dvoriščno stran z daljšim, na špirovcih z obdelanimi glavami slonečim napuščem. Osrednji prostor v pritličju zavzema velika veža, ki se na dvorišče sosednje domačije Ostrovica 10 odpira z velikim portalom z ravno zaključeno preklado iz lokalnega kamna, slonečo na profiliranih konzolah, na dvorišče pa s skromnejšim.
Odprtina je obdelana le z leseno preklado, na eni strani podprto s pokončnim kamnom, jrto, slonečo na večji kamniti piramidasto prirezani bazi. Na drugi strani je odprtina zaključena kar z zidom, ki pa ravno tako sloni na kamniti bazi. Iz velike veže se, gledano z dvoriščne strani, desno odpirajo vrata, okvirjena z ravnim kamnitim portalom in napisom M.I.F.F A.D. 1792 (1792. naredil Marko Ivančič. Bil je ded Mihe Ivančiča) v kuhinjo, glavno kuhinjo. Preklada je bila sem prenesena s stare hiše.
Tu je bilo ognjišče in krušna peč, ki z zidanim delom sega še na veliko vežo ter polica z vodo v vedru, škafu.
V nasprotnem vogalu je bil svinjski kotel. Kuhinja ima dva dimnika, pravzaprav dimnik in dimno odprtino v južni steni, z zunanje strani zaščiteno le s pločevinasto strešico. Levo z veže se je vstopilo kar v hram z lesenim stopniščem v nadstropje. Ta je bil kmalu po drugi svetovni vojni predeljen v dva prostora, novo kuhinjo, opremljeno z zidanim štedilnikom. Nova kuhinja z zidanim štedilnikom. Desno od štedilnika je bila predelna stena, postavljena po drugi svetovni vojni, ki je prvotni hram predelila v dva prostora.