IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka delno spremeni, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 12.463,47 EUR, namesto v znesku 13. 975,47 EUR.
II. V preostalem se pritožba zoper točko II izreka in v celoti zoper točko I izreka zavrne in v tem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.
III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje koncesijska pogodba ni bila sklenjena zaradi ali v zvezi s pridobitno dejavnostjo koncedenta (toženke), temveč je z njo oblastveni subjekt (lokalna skupnost) gospodarskemu subjektu podelil neko izključno ali posebno pravico (pravico izvajanja storitve javnega potniškega prevoza z žičniško napravo). V takšnem primeru pa lokalna skupnost kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Po pravilni presoji izpodbijane sodbe v točki 25 obrazložitve sporna koncesijska pogodba tudi po svoji vsebini ni taka kot pogodbe, ki jih med seboj (v okviru svoje pridobitne dejavnosti) sklepajo gospodarski subjekti
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.