Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 91-3595/2015, stran 10315 DATUM OBJAVE: 30.11.2015
VELJAVNOST: od 15.12.2015 / UPORABA: od 15.12.2015
RS 91-3595/2015
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 15.12.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
3595. Odlok o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 18. 11. 2015 sprejel
O D L O K
o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica
o oskrbi z vodo na območju Občine Slovenska Bistrica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), splošne pogoje zagotavljanja oskrbe z vodo, določitev upravljavcev vodovodov na območju občine, obveznosti upravljavcev in uporabnikov, pogoje priključitve na javni vodovod, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom vode, pogoje za prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v upravljanje, pogoje za odvzem vode iz hidrantov, nadzor nad izvajanjem tega odloka v Občini Slovenska Bistrica in prenos javnih vodovodnih sistemov v last Občine Slovenska Bistrica.
2. člen
(namen)
Namen tega odloka je: zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe, uskladitev z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode ter zagotavljanje trajnostnega razvoja oskrbe z vodo.
3. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja področje pitne vode.
2.
Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
4.
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca.
5.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
6.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
7.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
8.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
9.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
10.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
11.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
12.
Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne služba in je strokovno usposobljena služba, ki upravlja z vodovodnimi sistemi, skladno z veljavno zakonodajo.
13.
Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda, kateri se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe s pitno vodo, sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.
14.
Nedovoljen odvzem pitne vode, so vsi odjemi pitne vode, ki so v neskladju s tem odlokom in zakonodajnimi predpisi.
15.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in omrežnine.
16.
Vodarina je del cene, ki vključuje neposredne stroške materiala, storitev in dela, splošne proizvajalne, nabavno-prodajne in upravne stroške, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo ter druge poslovne stroške in odhodke.
17.
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo, stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture, odškodnin, obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti in plačilo za vodno pravico.
18.
Izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetij za pitno vodo, ki napajajo vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo.
19.
Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
20.
Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda.
21.
Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe.
22.
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
23.
Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
24.
Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo.
25.
Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
26.
Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo.
27.
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(2)
Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: uredba) (Uradni list RS, št. 88/12) in Pravilniku o pitni vodi (v nadaljevanju: pravilnik) (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 35/07, 25/09).
4. člen
(tehnični pravilnik)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe bo opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga izvajalec javne službe sprejme v roku enega leta od začetka veljavnosti tega odloka.
5. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
-
iz vode zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
-
je namen rabe vode proizvodnja pijač;
-
se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov;
-
se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
-
se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službe šteje:
-
oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe;
-
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin;
-
oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;
-
oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
-
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
6. člen
(zagotavljanje javne službe)
(1)
Javno službo oskrbo s pitno vodo Občina Slovenska Bistrica zagotavlja skladno z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o gospodarskih javnih službah.
(2)
Lastnik javnega vodovodnega sistema v upravljanju in vzdrževanju Komunale Slovenska Bistrica d.o.o. je Občina Slovenska Bistrica. Ostala infrastruktura oskrbe s pitno vodo je v lasti upravljavcev navedenih v tretjem odstavku 6. člena tega odloka.
(3)
Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter upravljavci objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo na celotnem območju občine so: Komunala Slovenska Bistrica, KS Zgornja Ložnica, KS Zgornja Polskava, KS Tinje, OKP Rogaška Slatina, KS Spodnja Polskava, KS Alfonz Šarh in Vodovodna zadruga Pohorski izviri (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec).
(4)
Občina Slovenska Bistrica sklene pogodbe za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe z izvajalci iz prejšnjega odstavka. Vsi upravljavci morajo delovati skladno z veljavno zakonodajo.
7. člen
(strokovna usposobljenost)
Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno usposobljeni za kakovostno izvajanje javne službe. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in varnosti javne oskrbe s pitno vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
II. OSKRBA S PITNO VODO
8. člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1)
Uporabniki storitev javne službe oskrbe z vodo so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2)
Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznost uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(3)
V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4)
Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca javne službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(5)
Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega listino o prenosu lastninske pravice, številko in naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(6)
Izvajalec javne službe se lahko dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov ali podatke o stanju na internih veljavnih vodomerih. Obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec javne službe.
(7)
Razlika porabe vode, ki nastane med glavnim vodomerom in internimi vodomeri se enakomerno porazdeli na vse uporabnike vode v stavbi, ki nimajo vgrajenih internih merilnih vodomerov. V primeru, da živijo v stavbi, pri kateri se poraba vode meri z enim glavnim vodomerom tudi živali, se pri podatkih upošteva žival kot 1/3 uporabnika.
(8)
V primeru, ko večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obračun, ki ga izvaja izvajalec javne službe.
(9)
Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje tretjega odstavka 5. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(10)
Uporabniki javne službe iz tretje in četrte alineje tretjega odstavka 5. člena tega odloka so občine.
9. člen
(lastna oskrba s pitno vodo)
(1)
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje in je pridobljeno vodno dovoljenje za uporabo vodnega vira.
10. člen
(območja izvajanja oskrbe z vodo)
(1)
Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
-
da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
-
da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
11. člen
(evidenca upravljavcev)
(1)
Občina mora pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah.
(2)
Upravljavci občini zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca javnega vodovoda.
12. člen
(poročilo o standardih opremljenosti)
(1)
Občina ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekočega leta posreduje poročilo o standardih opremljenosti iz 9. člena uredbe na dan 31. decembra preteklega leta, v skladu z navodili, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(2)
Sestavni del poročila iz prejšnjega odstavka so tudi podatki o stanju lastne oskrbe s pitno vodo in načrtovani ukrepi za zagotavljanje predpisanih standardov opremljenosti, kjer ti še niso doseženi. Občina mora občanom omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu občine.
13. člen
(poročilo o izvajanju javne službe)
(1)
Izvajalci javne službe pošljejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.
(2)
Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc o opravljanju storitev javne službe in podatki monitoringa kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo.
(6)
Izvajalci javne službe morajo uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu izvajalca javne službe.
(4)
Izvajalci javne službe morajo voditi evidence in pristojnemu ministrstvu poročati skladno z navodili in zahtevami o:
-
oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;
-
uporabnikih javne službe;
-
priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih;
-
tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;
-
vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;
-
vodni bilanci javnega vodovoda;
-
pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;
-
rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe;
-
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;
-
letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe;
-
stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(5)
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.
14. člen
(določitev upravljavca javnega in zasebnega vodovoda)
(1)
Javni vodovod mora imeti upravljavca javnega vodovoda. Občina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem območju.
(2)
V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
-
eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno 5 ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;
-
eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
-
eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3)
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti pristojno občino.
(4)
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
(5)
Kadar imajo stavbe iz drugega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda, ni potrebno skleniti pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno občino.
15. člen
(upravljanje javnega vodovoda)
(1)
Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, jih ta na predpisan način prenese v upravljanje izvajalcu javne službe.
(2)
Način upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.
(3)
Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu.
(4)
Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo.
16. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1)
Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje).
(2)
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni lasti.
17. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
(1)
Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2)
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
III. STORITVE JAVNE SLUŽBE
18. člen
(obvezne storitve in naloge javne službe)
(1)
V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
-
oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;
-
obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe;
-
redno vzdrževanje javnega vodovoda;
-
redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;
-
redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod;
-
vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe;
-
posredovanje poročila o izvajanju javne službe ministrstvu;
-
izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo o oskrbi s pitno vodo;
-
izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo;
-
monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;
-
monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;
-
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;
-
občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
-
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
-
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda;
-
priključevanje novih uporabnikov javne službe;
-
zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov;
-
redno vzdrževati obračunske vodomere;
-
redno kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
-
kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovodni sistem;
-
obveščati uporabnike o času trajanja in izvajanja ukrepov ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno;
-
odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem sistemu;
-
izdajati soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod, kot do določa ta odlok;
-
organizirati preskrbo v primeru izrednih razmer in poročati o nastopu izrednih razmer pristojnim občinskim organom;
-
sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo;
-
vzdrževati hidrante in hidrantno omrežje;
-
opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, v kolikor je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna;
-
meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih;
-
upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda na območju občine Slovenska Bistrica, pri posegih v prostor;
-
pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo veljavnim normativom za hidrantno omrežje;
-
načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;
-
zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji.
(2)
Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3)
Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
-
preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
-
zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
-
interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku pred vodomerom, okvare obračunskega vodomera in podobno).
19. člen
(priključitev na javni vodovod)
(1)
Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 5. člena, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom.
(2)
Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3)
V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4)
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno na odjemnem mestu, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5)
Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6)
Načrtovanje, gradnjo in financiranje priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
20. člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1)
Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2)
Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena vode pri porabi gradbiščnega priključka je povečana za faktor 1,5-krat osnovne cene vode za gospodinjski odjem.
(3)
Po preteku roka za gradbiščni priklop mora uporabnik podati pisno zahtevo za podaljšanje gradbiščnega priklopa na sedežu upravljavca. Gradbiščni priklop lahko uporabnik podaljša največ za dobo enega leta. V nasprotnem primeru upravljavec gradbiščni priklop prekine.
(4)
Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
21. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)
V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena za dobo do enega leta.
(3)
Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
22. člen
(vodovodni sistem)
(1)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občine ali upravljavcev, glede na to, kdo z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami upravlja. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
(2)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
(3)
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
-
magistralno vodovodno omrežje in naprave (objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin, transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji);
-
primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja, cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja);
-
sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka na sekundarnem omrežju, naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju).
(4)
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
-
vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom;
-
vodomerni jašek ali niša;
-
interni hidranti, interni vodomeri, naprave za znižanje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim odjemnim mestom;
-
interna instalacija za obračunskim vodomerom.
(5)
Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške, z njimi upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške.
(6)
Naprave in objekti za skupno rabo so:
-
objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant in hidrantna omrežja);
-
vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.
(7)
Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo v lasti občine se financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in proračuna občine.
(8)
Upravljavci javne infrastrukture v lasti občine, so dolžni vsako leto, najkasneje do 30. novembra, za naslednje leto, predložiti občinski strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav in objektov.
23. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
(1)
Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2)
Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. Občina s tem odlokom pooblašča izvajalca javne službe Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o., za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo.
(3)
Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
(4)
Če investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri izvedbi javnega vodovodnega omrežja, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(5)
Vse navezave novih vodovodov na obstoječi, delujoči vodovodni sistem izvaja izključno samo imenovani izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na območju izvajanja investicije tretje osebe, zaradi zagotavljanja varnosti oskrbe s pitno vodo uporabnikov. Stroški navezav so stroški, ki jih zagotavlja tretja oseba (izvajalec investicije).
(6)
V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
(7)
Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje sistema oskrbe s pitno vodo uporabnikov, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe iz planiranega dela postavke omrežnine.
(8)
Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu z letnim vzdrževalnim investicijskim planom občine, razen:
-
če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo;
-
če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
-
v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture;
-
če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom.