Odlok o razglasitvi nekdanje sladarne pivovarne Union v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

2216. Odlok o razglasitvi nekdanje sladarne pivovarne Union v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 17. seji 27. 6. 2016 sprejel

O D L O K 
o razglasitvi nekdanje sladarne pivovarne Union v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine (EŠD 9464) Ljubljana-Pivovarna Union-Sladarna (v nadaljnjem besedilu: spomenik) na Celovški cesti 22 v Ljubljani.

Spomenik stoji na parceli številka 1401, katastrska občina 1740 – Spodnja Šiška.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Sladarna, zgrajena leta 1923 v sklopu pivovarne Union, je pomemben arhitekturni del prvega celovito zasnovanega industrijskega kompleksa v Ljubljani iz šestdesetih let 19. stoletja, ki se je do konca stoletja razvil v eno največjih podjetij na Kranjskem.

Sladarna je do danes ohranila skoraj nespremenjen arhitekturni značaj; z opustitvijo in prestavitvijo proizvodnega procesa na novo lokacijo v sklopu pivovarne ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja je z začetki nastajanja muzejske zbirke in ustanovitvijo Pivovarskega muzeja leta 1986 dobila novo vsebino in pomen.

Pivovarstvo je ena najstarejših delujočih industrij v Sloveniji, tradicijo industrijskega postopka varjenja piva pa pivovarna ohranja z neprekinjenim delovanjem od leta 1867 do danes (z imenom in blagovno znamko Union od leta 1909 dalje); razvoj je prikazan v sklopu muzejske zbirke Pivovarne Union. Celoten razsežen stavbni kompleks s sladarno, sedanjim reprezentančnim objektom pivovarne, predstavlja premišljeno in ambiciozno zasnovano arhitekturno celoto, oblikovano v obsegu in podobi samostojne mestne četrti.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

celostno ohranjanje varovanih kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih, arhitekturnih in industrijskih sestavin spomenika v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno opremo;

redno strokovno vzdrževanje in obnavljanje spomenika in njegovih delov ter vseh ovrednotenih in ohranjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja izvirne lege, oblike, konstrukcijskih elementov, materialov, struktur in barvne podobe;

prepoved spreminjanja varovanih vrednot izvirne arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine z rušenjem, odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;

v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je potrebno zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev v stanje pred posegom na stroške povzročitelja;