TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-192/2015/15 (1312-15) z dne 1. 3. 2015 (pravilno: 2016) se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Razlika med obravnavanjem prošnje v pospešenem in rednem postopku je predvsem, da pristojnemu organu v okviru pospešenega postopka ni potrebno pridobiti specifičnih informacij o izvorni državi, ki so podrobne, poglobljene in povezane s konkretnim primerom (9. alineja 23. člena ZMZ) in jih vključiti v celovito dokazno oceno v povezavi z izjavami in predloženimi dokazi. Izvedba hitrega postopka pa pristojnega organa kljub temu ne odvezuje od načelne obveznosti oprave osebnega razgovora s prosilcem, saj mora biti ta ob upoštevanju 1. odstavka 45. člena ZMZ opravljen tako v primeru rednega kot tudi pospešenega postopka, opustiti pa ga je mogoče le v izjemnih primerih.

Stališča Ustavnega sodišča ni mogoče razumeti tako togo, da bi že najmanjša ocena stopnje intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic s strani pristojnega organa z namenom, da bi se ugotovilo, ali zatrjevana dejanja ustrezajo pogojem Ženevske konvencije oziroma ZMZ, pomenila, da prošnja tožnika ne more biti očitno neutemeljena. Pri zatrjevanih kršitvah človekovih pravic, za katere prosilec v postopku za priznanje mednarodne zaščite trdi, da predstavljajo preganjanje v smislu Ženevske konvencije oziroma ZMZ, se namreč že po naravi stvari vselej ocenjuje in presoja tudi stopnja intenzivnosti zatrjevanih kršitev, pa to še ne pomeni, da pri tem v nobenem primeru ne more biti ugotovljeno, da prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ. Lahko se namreč zgodi, da prosilec v postopku zatrjuje takšna dejanja, ki so očitno lažje narave in za prosilca že na prvi pogled (prima facie) ne morejo predstavljati tako hude kršitve človekovih pravic, kot jih zahteva 26. člen ZMZ, oziroma resne škode, kot jo opredeljuje 28. člen ZMZ, ter je zato očitno, da pogojev za priznanje mednarodne zaščite ne izpolnjuje, vendar pa bo pristojni organ takšno oceno seveda lahko sprejel šele po opravljeni začetni oceni intenzivnosti zatrjevanih dejanj oziroma stopnje zatrjevanih kršitev glede na uveljavljan razlog zatrjevanega preganjanja.