TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Za prekoračitev dvoletnega roka za izdajo odločbe ZPOmK-1 sicer ne predvideva nobene posebne sankcije, urad (oziroma sedaj agencija) pa ne izgubi pravice izdati odločbe niti po poteku predpisanega roka in potek roka na zakonitost odločbe v ničemer ne vpliva. Posledice je moč razbrati iz določb ZUP, ki v primeru neizdaje in vročitve odločbe v predpisanem roku omogoča, da stranka oziroma v tem primeru prizadeto podjetje sproži postopek sodnega varstva.

Razlogi za izdajo odločbe, ki jih je navedla toženka nedvomno izkazujejo legitimni interes za njeno izdajo, tudi glede na okoliščine primera - ugotovljeno izkoriščevalsko zlorabo, s katero je tožnik omejeval tehnični napredek in ob upoštevanju, da je tožnik še danes upravljalec ključne omrežne infrastrukture za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev, kar mu omogoča ponovno kršitev pravil konkurence, zato ga je treba opozoriti na pretekla protipravna ravnanja.

Toženka s tem, ko ni sledila dokaznemu predlogu tožnika za postavitev izvedenca telekomunikacijske, ekonomske ali druge ustrezne stroke, ni kršila pravila postopka. Upoštevni trg je opredelila z vseh vidikov pravil konkurence, saj je pri tem upoštevala zamenljivost povpraševanja, zamenljivost ponudbe, potencialno konkurenco in vstopne ovire, pri tem pa uporabila podatke, ki jih je pridobila v postopku od tožnika in od APEK oziroma podatke pridobljene v prejšnjem postopku. Pravilna je tudi določitev tržnega deleža tožnika na tem trgu – tj. 100 %, saj je nesporno, da tožnik na veleprodajnem trgu edini razpolaga z bakrenim omrežjem, prek katerega je možno zagotavljati z xDSL tehnologijami medoperaterski širokopasovni dostop z bitnim tokom, zaradi česar je logična utemeljitev toženke glede obstoja prevladujočega položaja tožnika na tem trgu.

Škoda za potrošnike je nedvomno izkazana tudi s stroškom za ISDN priključnino poleg stroškov za ADSL, pri čemer ni pomembno, da je šlo za enkraten strošek, kot tudi ne, da je s tem potrošnik pridobil govorno storitev, če je bil v ta nakup prisiljen zaradi vezave storitev.

Vezana ali paketna prodaja lahko povzročata protikonkurenčne učinke na vezanem trgu, zavezujočem trgu ali hkrati na obeh. Vendar se tudi takrat, ko je namen vezane ali paketne prodaje zaščititi položaj prevladujočega podjetja na zavezujočem trgu, to naredi posredno prek omejevanja dostopa do vezanega trga. Predvidoma bo tveganje protikonkurenčnega omejevanja dostopa večje, če prevladujoče podjetje trajno oblikuje svojo strategijo vezane ali paketne prodaje, na primer v obliki tehnično vezane prodaje, katere razveljavitev je zelo draga.