na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba in sklep I Cp 2623/2017 - šikaniranje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravice člana društva - kršitev osebnostne pravice - izključitev člana iz društva - ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
16.5.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba in sklep I Cp 2623/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00011655
SENAT, SODNIK
Mojca Hribernik (preds.), Majda Irt (poroč.), dr. Peter Rudolf
INSTITUT VSRS
šikaniranje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravice člana društva - kršitev osebnostne pravice - izključitev člana iz društva - pravica do združevanja - pravica do duševne integritete - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - oblike nepremoženjske škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - nastanek škodne posledice - duševne bolečine
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
Pritožbi se zavrneta ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.
JEDRO
Zaradi kršitve osebnostnih pravic je mogoče oškodovancu prisoditi odškodnino samo, če se posledice te kršitve manifestirajo v obliki katere od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. Poseg v osebnostne pravice sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda, predstavlja pa lahko pravno relevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Krog oblik nepremoženjske škode je zaprt, zato za tiste nepremoženjske škode, ki niso pravno priznane, ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Kadar je mogoče odpravo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin doseči že z vzpostavitvijo prejšnjega stanja oziroma z ugotovitvijo kršitve, je takšen način odprave posledic v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Ustave.
Manjkajo navedbe o tem, kako se očitano diskriminatorno in šikanirajoče ravnanje toženke odraža v njihovem duševnem doživljanju in kakšne posledice pušča v njihovem psihofizičnem stanju.
Krog oblik nepremoženjske škode je zaprt, zato za tiste nepremoženjske škode, ki niso pravno priznane, ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Kadar je mogoče odpravo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin doseči že z vzpostavitvijo prejšnjega stanja oziroma z ugotovitvijo kršitve, je takšen način odprave posledic v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Ustave.
Manjkajo navedbe o tem, kako se očitano diskriminatorno in šikanirajoče ravnanje toženke odraža v njihovem duševnem doživljanju in kakšne posledice pušča v njihovem psihofizičnem stanju.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.