TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se I. točka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„Sprememba tožbe se ne dopusti v delu, ki se nanaša na 1. do 4. točko tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 2. 10. 2018.“

II. Pritožbi prve tožene stranke se delno ugodi in se:

- druga alineja II/1. točke sodbe in sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v tem delu (odstranitev betonske plošče na tleh med parc. št. 13/2 in parc. št. 13/3, k.o. 0000 – ...) tožbeni zahtevek zavrne;

- tretja alineja II/1. točke in II/2. točka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje razveljavita in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Pritožbama pravdnih strank zoper sklep o stroških se ugodi, IV. točka izpodbijane sodbe in sklepa se razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. V ostalem se pritožbi tožeče stranke in prve tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

V. Pritožba druge tožene in tretje tožene stranke zoper II. točko sodbe in sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

VI. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo določila o solastnini, če ni z zakonom drugače določeno (peti odstavek 72. člena SPZ), deleži skupnih lastnikov pa so določljivi. Za upravljanje s parc. št. 13/1 kot solastno stvarjo je zato treba določila drugega odstavka 67. člena SPZ razumeti tako, da lahko vsak dedič A. A. st. poda v notranjem razmerju do prvega toženca kot solastnika izjavo, ali soglaša z izvedbo posla, ki sodi v redno upravljanje solastne stvari kot celote. Samo tako se lahko učinkovito zagotavlja uresničevanje gospodarske funkcije lastnine v smislu 67. člena Ustave RS tudi v primeru, kakršen je obravnavani (parc. št. 13/1 je kot celota v solastnini, pri čemer je polovični delež na njej tudi skupna lastnina dedičev A. A. st.). Ker je prvi toženec solastnik parc. št. 13/1 do polovice, B. A. pa je kot dedinja A. A. st. soglašala z izvedbo omenjenega posla rednega upravljanja (izdelava betonske plošče), to po naravi stvari same in osnovnih pravilih logičnega sklepanja pomeni, da je bilo za ta posel podano soglasje večine solastnikov v skladu z drugim odstavkom 67. člena SPZ.

Za utemeljenost tožbenega zahtevka po 100. členu SPZ izkaz tožničinega ekonomskega interesa ni potreben.

Zmotno je tožničino stališče, da naj bi šlo za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP. Tožnica je s spremembo tožbe uveljavljala uporabnino zaradi uporabe solastnega deleža pokojnega očeta na parc. št. 13/2 (polovica od celote), z njeno položitvijo pri sodišču, ker gre za skupnost dedičev. Takšen zahtevek bi tožnica lahko uveljavljala že v trenutku vložitve tožbe. Razen tega je tožnica spremenila istovetnost zahtevka, saj je v tožbi uveljavljala uporabnino (drug znesek) na drugi dejanski podlagi, in sicer zaradi uporabe navedene nepremičnine v obsegu njenega tedanjega solastninskega deleža (ki je takrat znašal 3/8 od celote), zato ni bilo utemeljenih razlogov za dovolitev spremembe tožbe.