Uredba o Krajinskem parku Radensko polje

4517. Uredba o Krajinskem parku Radensko polje

Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 8/10 – ZSKZ-B) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o Krajinskem parku Radensko polje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(cilji in nameni)

(1)

S ciljem, da se ohrani kraško polje s številnimi naravnimi vrednotami, biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost, se širše območje Radenskega polja zavaruje kot Krajinski park Radensko polje (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).

(2)

Varstveni cilji v krajinskem parku so ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), ohranitev geomorfoloških in hidroloških značilnosti kraškega polja ter pestrosti krajine.

(3)

Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, upravljanjem in financiranjem krajinskega parka, usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem državnih in lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter drugimi ukrepi na državni in lokalni ravni.

(4)

Namen te uredbe je poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: lokalni prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo območja. V to se vključuje tudi spodbujanje novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa območje krajinskega parka, območja varstvenih območij in ožjega zavarovanega območja, pravila ravnanja, varstvene režime, način izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev in namenov krajinskega parka.

(2)

S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in način njihovega uresničevanja.

3. člen

(ustanovitelja in izvajanje ustanoviteljskih pravic in obveznosti)

(1)

Ustanovitelja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelja) sta Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Občinski svet Občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: Občina Grosuplje).

(2)

Ustanovitelja izvajata ustanoviteljske pravice in obveznosti tako, da:

1.

soglašata, da se upravljanje krajinskega parka poveri javnemu zavodu Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje« (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki ga je ustanovila Občina Grosuplje z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje« (Uradni list RS, št. 86/16);

2.

skupaj financirata delovanje krajinskega parka tako, da zagotavlja vlada 67 odstotkov, Občina Grosuplje pa 33 odstotkov finančnih sredstev, določenih na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela zavoda, v delu, ki se nanaša na krajinski park;

2.

sodelujeta pri upravljanju krajinskega parka z enakim številom članov v odboru za spremljanje krajinskega parka;

3.

se dogovorita, da je v svetu zavoda eden izmed treh predstavnikov ustanovitelja predstavnik ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

4.

Občina Grosuplje sodeluje pri izvajanju nadzora v krajinskem parku z občinsko redarsko službo.

5.

načrt upravljanja krajinskega parka sprejme vlada po predhodnem soglasju Občine Grosuplje,

6.

vlada določi začasne upravljavske smernice po predhodnem soglasju Občine Grosuplje.

(3)

Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka lahko vsak ustanovitelj spremeni svoj delež financiranja letnega programa dela zavoda, v delu, ki se nanaša na krajinski park, pri čemer se sprememba višine sredstev v finančnem načrtu posebej navede po višini in namenu.

(4)

Ustanovitelja podrobneje uredita medsebojna razmerja iz drugega in tretjega odstavka tega člena s pogodbo.

4. člen

(ime in znak krajinskega parka)

(1)

Ime krajinskega parka je »Krajinski park Radensko polje«.

(2)

Krajinski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka, ki je zavod (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka).

II. KRAJINSKI PARK, VARSTVENA OBMOČJA IN NARAVNI SPOMENIK

5. člen

(opis krajinskega parka)

Krajinski park je tipično robno kraško polje, ki se razteza v dinarski smeri in ima za kraško polje značilne lastnosti: skledasto obliko z izravnanim dnom, izrazito višji obod in kraško hidrografijo s kraškimi izviri, ponori, estavelami in ponikalnicami. Trije povsem ločeni vodotoki so v mehki glini oblikovali široke ravnice s številnimi meandri in plitvimi koriti. Ob višjih vodostajih se vode združijo in Radensko polje za nekaj tednov spremenijo v jezero. Geološka, geomorfološka in hidrološka razgibanost Radenskega polja pogojuje prisotnost različnih habitatnih tipov, ki predstavljajo habitat ogroženim, zavarovanim in evropsko pomembnim živalskim in rastlinskim vrstam. Celotno območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti velikega števila rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo.

6. člen

(varstvena območja)

(1)

V krajinskem parku se določita dve varstveni območji: prvo in drugo varstveno območje.

(2)

Prvo varstveno območje je območje naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot in ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Na prvem varstvenem območju se izvaja kmetijska dejavnost, ki je prilagojena doseganju ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov. Prvo varstveno območje obsega predvsem območja zgostitve najvrednejših in najbolj ogroženih travniških habitatnih tipov v območju pogostih poplav, območje vodotokov in barjanskih predelov, območje najbolj ogroženih rastlinskih vrst, osrednji del habitata varovanih in ogroženih vrst metuljev, osrednji del habitatov varovanih in ogroženih travniških vrst, ptic ter habitat varovanih in ogroženih vrst kačjih pastirjev, dvoživk in plazilcev.

(3)

Drugo varstveno območje je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranitvi naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti krajine. Na drugem varstvenem območju se opravljata sonaravna kmetijska dejavnost in trajnostna raba naravnih virov tako, da je za naravo čim manj moteča. Drugo varstveno območje zajema uravnano dno Radenskega polja, kjer je koncentracija naravnih vrednot, zlasti geomorfoloških in hidroloških kraških pojavov, zelo velika. Zajema posebno varstveno območje (območje Nature 2000) in obsega predvsem območja habitatov ogroženih in varovanih vrst. Tu se nahaja jamski sistem Zatočne jame, Lazarjeve jame in Viršnice, ki predstavlja habitat varovanim jamskim vrstam. Del drugega varstvenega območja predstavljajo območja travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih ter gozdnih habitatnih tipov.

(4)

Območje krajinskega parka, ki je zunaj varstvenih območij iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja. Namenjeno je tudi ohranjanju narave vsaj v trenutni kakovosti in preprečitvi dodatnega obremenjevanja okolja, krepitvi kakovosti bivanja, ohranjanju obstoječega poselitvenega in krajinskega vzorca, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih vrednot, krepitvi kakovosti krajine ter spodbujanju kmetijske in turistične dejavnosti, usklajene s cilji krajinskega parka. To je območje travniških, grmovnih, gozdnih, vodnih in obvodnih habitatnih tipov. To območje obsega območja poselitve in razpršene gradnje ter objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture.

7. člen

(naravni spomenik)

V krajinskem parku se območje jamskega sistema, ki zajema naravne vrednote Zatočno jamo (ident. št. 40569), Viršnico (ident. št. 40571) in Lazarjevo jamo (ident. št. 40570), določi za Naravni spomenik Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama (v nadaljnjem besedilu: naravni spomenik).

8. člen

(meje krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika)

(1)

Meje krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika so določene na državni topografski karti v merilu 1 : 25 000.

(2)

Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem prikazu na parcelo natančno.

(3)

Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiškokatastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu. Dvojniki se hranijo tudi pri Občini Grosuplje, krajevno pristojni upravni enoti in pri upravljavcu parka.

(4)

Meje krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane tudi na publikacijski karti v merilu 1 : 20 000, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI

9. člen

(razvojne usmeritve)

(1)

Razvojne usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, in temeljijo na primerjalnih prednostih krajinskega parka ter omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Občine Grosuplje in lokalnih prebivalcev ter krepijo gospodarsko konkurenčnost območja.

(2)

Trajnostni razvoj iz prejšnjega odstavka se skladno s cilji krajinskega parka uresničuje:

-

s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, ohranjanju kulturne dediščine in krajinske pestrosti ter hkrati omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj lokalnih prebivalcev in Občine Grosuplje;

-

z urejanjem prostora tako, da se ohranjata kakovost in značilnost krajine, ohranja kulturna dediščina in izboljša oziroma zagotovi komunalna javna infrastruktura;

-

z usmerjanjem vozil izven območja krajinskega parka;

-

s povezovanjem in spodbujanjem kmetijskih, turističnih, rekreacijskih, obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti;

-

s spodbujanjem ohranjanja kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park značilne krajine;

-

z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst in naravne vrednote;

-

z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka;

-

s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte ohranjanja narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja naravnih virov ter v izobraževalne, turistične in skupne dejavnosti ter programe in projekte krajinskega parka.

(3)

V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu s programi in varstvenimi cilji krajinskega parka.

10. člen

(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)

(1)

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti:

-

s sodelovanjem in vključevanjem lokalnih prebivalcev in Občine Grosuplje pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih virov;

-

s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni z varstvenimi cilji krajinskega parka;

-

s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;

-

s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so skladne z varstvenimi cilji krajinskega parka;

-

z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih Občine Grosuplje in države;

-

s strokovno pomočjo, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnih prebivalcev za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne dejavnosti v krajinskem parku.

(2)

Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA

11. člen

(splošni varstveni režim)

(1)

V krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji te uredbe.

(2)

V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:

1.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko poslabšale hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju krajinskega parka in vplivale na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

2.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;

3.

izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenile za krajinski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske in poselitvene vzorce;

4.

ograjevati zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov;

5.

taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov zunaj za to urejenih in v načrtu upravljanja ali v prostorskih aktih določenih območij;

6.

graditi novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev;

7.

urejati novih poti, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter novih dovoznih poti v vasi, v obsegu, času in na način, da se ne poslabša ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter da ne bi škodovale naravnim vrednotam;

8.

graditi objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije izven naselij;

9.

načrtovati novih naselij, ki bi nastala na povsem novih lokacijah ter ne bi imela povezave z obstoječimi naselji;

10.

zapirati lin in drugih odprtin za dostope netopirjev v sakralnih objektih.

(3)

V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno določijo.

12. člen

(varstveni režim v drugem varstvenem območju)

(1)

V drugem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena ni dovoljeno:

1.

spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških razmer vodotokov in drugih mokrišč;

2.

izvajati novih hidromelioracij in zahtevnih agromelioracij;

3.

izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, odvodnikih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom;

4.

odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč in obstoječih poti, cestnih teles in kolovozov;

5.

graditi novih objektov;

6.

sekati in strojno krčiti grmovne vegetacije v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom;

Uredba o Krajinskem parku Radensko polje

Časovnica