602. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča in o zavrženju pobude
Številka: U-I-6/13-12
Up-24/13-16
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za preizkus pobude družbe Zabret, d. o. o., Kranj, ki jo zastopa Ivan Šalinovič, odvetnik v Ljubljani, na seji 11. februarja 2016
1.
Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 370/2011 z dne 13. 9. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
2.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 172. do 175. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08 in 110/09) se zavrže.
1.
Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožničino revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1943/2010 z dne 5. 7. 2011, s katero je bila zavrnjena pritožničina tožba zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje, št. DT-42910-11/2009,22-01 z dne 1. 12. 2009, potrjen z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-29-34/2010 z dne 15. 11. 2010. Z navedenim sklepom je bilo odločeno, da se zoper davčno dolžnico (družbo ATM SL, d. o. o., Velenje) opravi davčna izvršba dolžnega zneska neplačanega davka z rubežem denarne terjatve, ki jo ima davčna dolžnica do pritožnice (1. točka izreka), in pritožnici naloženo, naj znesek zarubljene terjatve v višini 27.885,60 EUR plača na predpisan račun (2. točka izreka).
2.
Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na stališču, da gre pri vprašanju obstoja denarne terjatve davčne dolžnice do pritožnice za predhodno vprašanje v smislu 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP), o katerem sme v postopku davčne izvršbe z rubežem denarne terjatve odločati davčni organ. Po presoji Vrhovnega sodišča to ne posega v pravico pritožnice, da pred sodiščem splošne pristojnosti, ki je pristojno za meritorno presojo vprašanja obstoja denarne terjatve iz civilnopravnega razmerja, uveljavlja povračilo oziroma vzpostavi terjatev do davčne dolžnice za znesek plačanega davka v postopku davčne izvršbe. Rešeno predhodno vprašanje namreč ne more biti ovira za odločanje o tem vprašanju v postopku pri pristojnem sodišču in se tudi ne more šteti za pravnomočno rešeno zadevo. Če pa bo pristojno sodišče predhodno vprašanje kasneje drugače rešilo, bo podan obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP.