Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike...

1189. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1)

Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 26. marca 2010 sprejel

R E S O L U C I J O
o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1)

1. Uvod

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti. Zato se z resolucijo opredeljujejo nacionalni interesi in nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije, analizira varnostno okolje, viri ogrožanja varnosti in varnostna tveganja države, določa izhodišča politike odzivanja Republike Slovenije na posamezne varnostne grožnje in tveganja ter določa najširše sistemsko-organizacijske rešitve celovitega delovanja države pri zagotavljanju nacionalne varnosti.

Zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije temelji na Ustavi Republike Slovenije, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije in načel pravne države. Pri tem se upoštevajo sprejeti nacionalni razvojni dokumenti, zakoni in podzakonski akti in spoštujejo načela mednarodnega prava ter pravice in obveznosti Republike Slovenije, prevzete z mednarodnimi pogodbami.

Resolucija predstavlja podlago za pripravo in dopolnjevanje posebnih strateških in drugih razvojnih ter doktrinarnih dokumentov na področju nacionalne varnosti in za normativno, organizacijsko ter vsebinsko urejanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem nacionalne varnosti Republike Slovenije.

2. Interesi in cilji Republike Slovenije

Izhodišče za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije so nacionalni interesi in nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljnih vrednot slovenske družbe. Njihovo uresničevanje prispeva k dobrobiti in napredku Republike Slovenije ter njenih prebivalcev, zato zaščita in obramba nacionalnih interesov ter ciljev predstavljata srž zagotavljanja nacionalne varnosti.

2.1 Nacionalni interesi Republike Slovenije

Nacionalni interesi Republike Slovenije so življenjski in strateški. Trajna življenjska interesa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih meja Republike Slovenije kot v zamejstvu in po svetu.

Strateški interesi Republike Slovenije so priznavanje in spoštovanje nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja, vključno s stikom teritorialnega morja z odprtim morjem, delovanje demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitev pravne in socialne države, blaginja prebivalcev in celovit razvoj družbe, zaščita življenja in visoka stopnja vseh oblik varnosti prebivalcev, zaščita pravic in razvoj slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, mir, varnost in stabilnost v svetu ter ohranitev okolja in naravnih virov Republike Slovenije.

Republika Slovenija bo svoje življenjske in strateške interese uresničevala samostojno, z intenzivnim dvostranskim delovanjem ter z dejavno vlogo v regiji in v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji, Natu in drugih mednarodnih organizacijah. Pri tem bo uporabljala mehanizme in sredstva, ki so skladni z določili mednarodnega prava.

2.2 Nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije

Republika Slovenija bo svoje življenjske in strateške interese uveljavljala z uresničevanjem nacionalnovarnostnih ciljev. Ti cilji so učinkovito delovanje pravne in socialne države, visoka stopnja varnosti, ki temelji na ustrezni preventivi, organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti vseh zmogljivosti, potrebnih za učinkovito in pravočasno odkrivanje ter odzivanje na sodobne vire ogrožanja in varnostna tveganja, učinkovito varovanje okolja ter ohranjanje naravnih in zagotavljanje strateških virov, krepitev dobrih odnosov s sosednjimi in z drugimi državami, trden in stabilen mednarodni politično-varnostni položaj Republike Slovenije, ohranjanje miru ter krepitev varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti.

3. Geopolitični in geostrateški položaj Republike Slovenije ter njeno mednarodno varnostno okolje

3.1 Geopolitični in geostrateški položaj Republike Slovenije

Republika Slovenija je celinska in pomorska država. Njen geostrateški položaj v evropskem in širšem prostoru je poseben in ostaja takšen tudi v razmerah vse močnejše globalizacije in krepitve transnacionalnih povezav.

Republika Slovenija leži na ozemlju, kjer se stikajo srednjeevropski, južnoevropski in sredozemski geostrateški ter geopolitični prostor, kar ji nudi politične, gospodarske, družbene, kulturne in druge prednosti ter priložnosti, prinaša pa tudi določena varnostna tveganja.

Ozemlje Republike Slovenije prečkajo najkrajše kopenske poti, ki zahodno in srednjo Evropo povezujejo z jugovzhodno Evropo in Azijo, ter najkrajše in najugodnejše poti iz srednjeevropskih celinskih območij do obale Jadranskega morja in iz vzhodne in jugovzhodne Evrope do Apeninskega polotoka.

Pomembne primerjalne prednosti Republike Slovenije kot članice Evropske unije in Nata bodo tudi v prihodnje izhajale iz njenih zgodovinskih, političnih, gospodarskih, socialnih, etničnih, kulturnih in drugih povezav z območjem Jugovzhodne Evrope. Te prednosti bo Republika Slovenija izkoristila zlasti za oblikovanje svojega prispevka h krepitvi politične stabilnosti in varnosti v regiji, kar bo pomembno z vidika zagotavljanja njenih dobrih političnih in gospodarskih odnosov z državami te regije ter s tem zaščite njenih nacionalnih interesov. Pri tem bo namenila posebno pozornost sodelovanju s tistimi državami v regiji, ki niso v celoti vključene v evroatlantske integracije.

3.2 Mednarodno varnostno okolje Republike Slovenije

Sodobno mednarodno varnostno okolje je kompleksno, soodvisno, podvrženo nepredvidljivim spremembam in ima globalne razsežnosti. Zaradi nastajanja novih in ponovnega vzpona starih svetovnih centrov moči se krepi njegov multipolarni značaj. Vse to se odraža tudi v varnostnih grožnjah in tveganjih. Popuščanje napetosti v odnosih med državami v evroatlantskem prostoru je prineslo pozitivne spremembe pri odzivanju na grožnje in tveganja varnosti.

Na spreminjanje mednarodnega varnostnega okolja bodo v prihodnje vplivale predvsem podnebne spremembe, omejenost naravnih in drugih strateških virov, neugodna globalna demografska, finančna, gospodarska in socialna gibanja, nenadzorovano trgovanje z občutljivimi materiali in storitvami, poglabljanje razlik med bogatimi in revnimi v svetu, obstoj kriznih žarišč, pojav po obliki in naravi novih konfliktov ter različni učinki globalizacije.

V evroatlantskem prostoru se je verjetnost izbruha oboroženih meddržavnih spopadov močno zmanjšala, hkrati pa se je povečala ranljivost držav v tem prostoru na asimetrične grožnje in tveganja, katerih nosilec so praviloma nedržavni subjekti, njihov učinek pa ima poudarjeno transnacionalno razsežnost. Na varnost evroatlantskega prostora bo tudi v prihodnje najbolj vplivalo politično-varnostno in drugo dogajanje na Zahodnem Balkanu, v Vzhodni Evropi, na Južnem Kavkazu, Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Severni in Podsaharski Afriki ter Južni Aziji.

V močno soodvisnem sodobnem mednarodno varnostnem okolju si nobena država svoje (nacionalne) varnosti ne more več zagotavljati povsem samostojno. Zato je zlasti za evroatlantski prostor, v katerem sta ključna dejavnika ohranjanja in zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti Evropska unija in Nato, značilno politično, gospodarsko, kulturno, znanstveno-tehnološko, varnostno, obrambno, zaščitno-reševalno ter drugo povezovanje in sodelovanje držav, kar prinaša temu prostoru večjo varnost in stabilnost. Stabilnost in varnost evroatlantskega prostora pa sta močno odvisna tudi od procesa nadaljnje širitve Evropske unije in Nata.

V mednarodno varnostnem okolju Republike Slovenije ima največji pomen območje Jugovzhodne Evrope. Čeprav so države Zahodnega Balkana na poti pokonfliktne politično-varnostne stabilizacije in so aktivno vključene v proces približevanja evroatlantskim integracijam, nekatere še vedno niso dosegle zadostne trdnosti z vidika svojih medetničnih odnosov in demokratičnosti državne ureditve, hkrati pa se soočajo z običajnimi tranzicijskimi pojavi. Takšne razmere v regiji sicer lahko upočasnijo vključevanje držav v evroatlantske integracije, toda nacionalne varnosti Republike Slovenije resno ne ogrožajo. Mogoče je pričakovati, da bo spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja regije prek mednarodne razvojne pomoči in pomoči pri vzpostavljanju učinkovite državne uprave ter uveljavljanju vladavine prava in demokratičnih vrednot prispevalo k nadaljnji krepitvi varnosti in stabilnosti v regiji.

4. Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije

V mednarodnem in nacionalnovarnostnem okolju 21. stoletja se soočamo z raznovrstnimi sodobnimi viri ogrožanja in tveganja varnosti. Njihovi nosilci so praviloma nedržavni subjekti, po naravi pa so kompleksni, pogosto težko predvidljivi in imajo lahko multiplikatorski značaj in učinek. Republika Slovenija je na različne vire ogrožanja in tveganja dodatno občutljiva zaradi svoje geografske raznolikosti, omejenosti naravnih virov in prostora ter ozemeljske prehodnosti.

Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije se z vidika porekla pojavljajo na globalni, nadnacionalni in nacionalni ravni.

4.1 Globalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti

Za globalne vire ogrožanja in tveganja je poleg globalnega porekla in univerzalno-lokalnih posledic njihovega delovanja značilno, da zaradi svojega multiplikatorskega značaja vplivajo na nastanek drugih varnostnih groženj in tveganj ter hkrati povečujejo njihove učinke in posledice. Med te vire sodijo zlasti podnebne spremembe, finančna, gospodarska in socialna tveganja ter krizna žarišča.

4.1.1 Podnebne spremembe

Podnebne spremembe so zelo pomembna varnostna grožnja zaradi svojega izrazitega multiplikativnega značaja in učinka. Dvig temperature zraka in gladine morja, spremenjeni padavinski vzorci in intenzivnejši izredni vremenski dogodki bodo zaostrili pomanjkanje življenjskih virov, kot sta hrana in voda, ter povečali pogostost in intenzivnost naravnih nesreč v obliki poplav, suš, vodnih ujm in podobno. Neposredne posledice teh sprememb se bodo tudi v prihodnje odražale v veliki gospodarski in materialni škodi, ki jo bodo povzročali različni vremenski in okoljski pojavi. Posredne posledice podnebnih sprememb pa se bodo pojavljale v obliki političnih, gospodarskih in energetskih kriz ter migracijskih, socialnih, zdravstveno-epidemioloških in drugih groženj ter tveganj, vključno z možnostjo nastanka novih in zaostrovanja obstoječih konfliktov.

Podnebne spremembe že vplivajo na nacionalno varnost Republike Slovenije. Neposredna grožnja, izhajajoča iz tovrstnih sprememb, je predvsem večji obseg naravnih nesreč zaradi večje pogostosti in intenzivnosti izrednih vremenskih dogodkov.

4.1.2 Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja

Globalna finančna in gospodarska tveganja, ki imajo med drugim za posledico zmanjšanje stopnje zaposlenosti prebivalstva, lahko prerastejo v obsežnejšo ali celo splošno socialno krizo. V razmerah dalj časa trajajoče globalne finančne in gospodarske krize lahko izvajanje gospodarskih, socialnih in drugih reform v Republiki Sloveniji in mednarodnem okolju spodbudi družbene napetosti in konflikte ter s tem oteži učinkovito obvladovanje nadnacionalnih in nacionalnih varnostnih groženj in tveganj, kar lahko dodatno oslabi nacionalno varnost Republike Slovenije. Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja lahko nevarno ogrozijo slovenske gospodarske interese v tujini in povečajo nevarnost prihoda tujega kapitala sumljivega ali drugače spornega izvora v državo. Posredno lahko tovrstna tveganja izzovejo tudi druge grožnje ter dodatno zmanjšujejo blaginjo in nacionalno varnost Republike Slovenije.

4.1.3 Krizna žarišča

Krizna žarišča z oboroženimi spopadi in spopadi nizke intenzitete ogrožajo varnost in so tveganje za stabilnost širše mednarodne skupnosti. Zaradi teh žarišč se mednarodna skupnost sooča s pojavom nestabilnih in propadlih držav, nevarnostjo porasta organiziranega kriminala ter grobimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to neposredno vpliva na migracijske tokove ter nastajanje zatočišč za delovanje terorističnih skupin.

Republika Slovenija se kot članica evroatlantskih integracij in drugih mednarodnih organizacij sooča z geografsko bolj oddaljenimi regionalnimi kriznimi žarišči. Razširitev oboroženih spopadov s teh kriznih žarišč na Republiko Slovenijo je malo verjetna, večja pa je verjetnost vpliva teh spopadov na območje Jugovzhodne Evrope.

Največji vpliv na nacionalno varnost Republike Slovenije ima nedokončana pokonfliktna obnova Zahodnega Balkana, ki se kaže predvsem v večji verjetnosti nastanka nevojaških virov ogrožanja, kot so organiziran kriminal, korupcija, ilegalne migracije in trgovina z ljudmi, orožjem in drogami ter terorizem. Tudi odprta etnična in verska vprašanja v regiji ostajajo potencialno tveganje za nacionalno varnost Republike Slovenije.

Republika Slovenija skladno s svojimi nacionalnimi interesi sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah na posameznih kriznih žariščih, s čimer dejavno prispeva k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti. Njena prisotnost na teh območjih lahko pomeni tudi tveganje v smislu izpostavljenosti ozemlja naše države terorizmu in drugim oblikam nevojaških groženj. Povečuje se tudi možnost, da postanejo mednarodne sile na kriznem žarišču, v katerih sodelujejo predstavniki Republike Slovenije, tarča napada pripadnikov sprtih strani in organiziranega kriminala.

4.2 Nadnacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti

Nadnacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti imajo transnacionalno poreklo in čezmejne razsežnosti. Med te vire ogrožanja in tveganja sodijo predvsem terorizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, organiziran kriminal, nezakonite migracije, kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij in sistemov, dejavnost tujih obveščevalnih služb in vojaške grožnje.

4.2.1 Terorizem

Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Cilji terorističnih groženj in napadov so zlasti kritična infrastruktura, civilno prebivalstvo, državni predstavniki in ustanove, diplomatsko-konzularna predstavništva ter pripadniki mednarodnih sil na mednarodnih operacijah in misijah.

Ogroženost Republike Slovenije od delovanja terorističnih organizacij in skupin je danes sorazmerno nizka, v prihodnje pa bo močno odvisna od političnega, gospodarskega in varnostnega delovanja Republike Slovenije v mednarodnem okolju.

4.2.2 Nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije

Širjenje konvencionalnega orožja, zlasti osebnega in lahkega, streliva, industrijskih in vojaških razstreliv, drugih nevarnih substanc in materialov in blaga z dvojno rabo, ki je lahko predmet ilegalne mednarodne trgovine predvsem z območja razpadlih držav ter preteklih in današnjih kriznih žarišč, je zaradi nevarnosti uporabe teh sredstev in materialov za klasična kriminalna dejanja ter za delovanje terorističnih ali organiziranih kriminalnih skupin, pomembna potencialna grožnja mednarodni varnosti in s tem tudi nacionalni varnosti Republike Slovenije.

Po naravi podobna, vendar z vidika posledic še večja potencialna varnostna grožnja je širjenje materialov, blaga z dvojno rabo, drugih sredstev, industrijskih naprav in znanj, potrebnih za proizvodnjo jedrskega in drugih orožij za množično uničevanje, vključno z raketnim balističnim orožjem.

Varnostno zaskrbljujoče je tudi, da nekatere države, še posebej tiste, ki podpirajo različne oblike terorizma in ekstremizma, pri razvoju in uporabi jedrske tehnologije v civilne namene, ne sprejemajo norm, sprejetih v okviru mednarodnega (jedrsko) neširitvenega režima ali te norme zavestno kršijo.

4.2.3 Organiziran kriminal

Organiziran kriminal je kot grožnja mednarodni in nacionalni varnosti tesno povezan z državami z nedelujočimi ali šibkimi ustanovami. Njegova glavna tarča so razvite države. Posebej pomembne čezmejne varnostne grožnje, povezane z delovanjem organiziranega kriminala, so tihotapstvo prepovedanih drog, trgovina z ljudmi, nezakonite migracije, ilegalna trgovina z orožjem in visoko trošarinskim blagom, korupcija, pranje in ponarejanje denarja ter ponarejanje listin in blagovnih znamk. Dodatno težavo predstavljajo po eni strani povezave med organiziranim kriminalom in terorizmom, po drugi strani pa vstopanje organiziranega kriminala v nedovoljene dejavnosti na področju trgovanja z orožjem, blagom z dvojno rabo ter strateškimi materiali.

Organiziran kriminal pomeni kompleksno in dolgoročno grožnjo varnosti Republike Slovenije, čeprav je mogoče pričakovati, da bo naša država z vidika delovanja mednarodnih kriminalnih združb, zlasti tistih vzdolž tako imenovane balkanske poti, tudi v prihodnje predvsem tranzitno-logistična in v manjši meri ciljna država.

4.2.4 Nezakonite migracije

Republike Slovenije se nezakonite migracije dotikajo predvsem zaradi poteka migracijskih tokov čez njeno ozemlje. Z vstopom Republike Slovenije v schengenski prostor ter z njenim prevzemom varovanja zunanje meje Evropske unije, se spreminjajo tudi poti nezakonitih migrantov in njihova struktura. Po ukinitvi nadzora na notranjih mejah Evropske unije je vse bolj pogost pojav državljanov tretjih držav, ki nedovoljeno prestopajo notranjo mejo z namenom tranzita, v manjši meri, zlasti pri ilegalnih migrantih z območja Jugovzhodne Evrope, pa je Republika Slovenija tudi ciljna država. Dodatno težo pridobiva ta varnostna grožnja zaradi svoje povezanosti z delovanjem organiziranega kriminala in terorizma.

Pritisk migracijskih tokov na Republiko Slovenijo nasploh in še posebej iz smeri Jugovzhodne Evrope, bodo tudi v prihodnje pomembno opredeljevale družbeno-gospodarske in politično-varnostne razmere v svetu in v navedeni regiji. Širši obseg nezakonitih migracij lahko na splošno ogrozi varnost in zdravje prebivalcev naše države.

4.2.5 Kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij in sistemov

Sodobna družba je močno odvisna od neprekinjenosti in zanesljivosti delovanja informacijskih sistemov. Motnje v delovanju teh sistemov zato pomenijo resno grožnjo delovanju javnega in zasebnega sektorja nasploh, predvsem pa ključnih funkcij države in družbe.

Zaradi razvejanosti informacijskih in komunikacijskih sistemov, neomejenosti kibernetskega prostora in težav pri nadzoru nad tem prostorom, lahko tudi v Republiki Sloveniji pričakujemo širitev različnih oblik računalniške kriminalitete, zlasti kibernetskih vdorov in napadov državnih in nedržavnih subjektov, ki jih prostorsko in časovno ne bo mogoče omejiti.

4.2.6 Dejavnost tujih obveščevalnih služb

Delovanje tujih obveščevalnih služb na območju in v zvezi z Republiko Slovenijo se kaže v pridobivanju podatkov o političnem, gospodarskem in varnostnem dogajanju v naši državi ter o njenih aktivnostih in pobudah v mednarodni skupnosti. Obveščevalna dejavnost iz tujine doslej ni bila usmerjena proti strateškim interesom Republike Slovenije, niti na neposredno ogrožanje ciljev njene nacionalne varnosti. Tuje obveščevalne službe skušajo pridobiti obveščevalne podatke predvsem preko legalnih oblik delovanja in javno dostopnih virov, ki jih omogočajo demokratična družbena ureditev Republike Slovenije in sodobne informacijske tehnologije.

Z aktivnejšo vlogo Republike Slovenije v okviru mednarodne skupnosti, zlasti v Evropski uniji in Natu, se je okrepilo klasično obveščevalno delovanje nekaterih tujih držav proti Republiki Sloveniji. Pri tem izstopa interes za pridobitev vseh vrst tajnih podatkov ter zanimanje za slovenske diplomatske in gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju.

Tuje obveščevalne in varnostne službe bi lahko tudi v prihodnje agresivneje delovale proti predstavnikom Republike Slovenije v tujini, zlasti proti tistim, ki so udeleženi v mednarodnih operacijah in misijah, in tistim, ki diplomatsko in poslovno delujejo v tujini.

4.2.7 Vojaške grožnje

Vojaške grožnje se bodo v prihodnje odražale predvsem v obliki lokalnih in regionalnih nestabilnosti, ki lahko hitro presežejo svoj lokalni oziroma regionalni okvir. Kot posledica vojn, oboroženih spopadov in spopadov nizke intenzivnosti na kriznih žariščih bo naraščala verjetnost groženj asimetrične narave. Bojišče prihodnosti bo poleg kopnega, morja in zraka obsegalo tudi kibernetsko okolje in vesolje.

V prihodnosti se nasprotniki ne bodo pojavljali samo v obliki držav, temveč tudi v različnih nedržavnih ali nadnacionalnih oblikah. Zaradi neizenačenih konvencionalnih vojaških zmogljivosti, ki jih posedujejo različni subjekti v mednarodnem varnostnem okolju, bo postala pomembna nova oblika vojaškega ogrožanja varnosti, hibridno bojevanje, ki poleg konvencionalnih vključuje tudi uporabo terorističnih, kriminalnih in drugih neregularnih oblik delovanja, informacijske tehnologije ter različnih gospodarskih in drugih sredstev.

Republika Slovenija kratkoročno in srednjeročno neposredno vojaško ni ogrožena, toda v bistveno spremenjenih mednarodnih ali regionalnih politično-varnostnih okoliščinah lahko postane izpostavljena tudi vojaškim grožnjam. Nestabilne politično-varnostne razmere in občasni izbruhi spopadov nizke intenzivnosti v vzhodnem in jugovzhodnem delu Evrope opozarjajo na latentno prisotnost vojaških groženj tudi v evroatlantskem prostoru in posledično vplivajo na varnostne razmere na tem prostoru.

Zaradi aktivnega sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah so lahko vojaškim grožnjam izpostavljeni tudi pripadniki slovenskih kontingentov pri opravljanju svojih nalog v tujini, zlasti v povezavi z uporabo elementov hibridnega bojevanja.

4.3 Nacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti

Nacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti so po izvoru povezani z dogajanjem in pojavi v nacionalnem okolju, mednje pa sodijo predvsem ogrožanje javne varnosti, naravne in druge nesreče, omejenost naravnih virov ter degradacija življenjskega okolja, zdravstveno-epidemiološke grožnje ter določeni dejavniki negotovosti.

4.3.1 Ogrožanje javne varnosti

V zapletenih razmerah finančne, gospodarske in socialne krize se lahko ogrožanje javne varnosti pojavlja v obliki povečanega obsega napadov na življenje in premoženje ljudi, gospodarske kriminalitete, korupcije, finančnih prevar, ponarejanje listin, denarja in blaga, kibernetske in okoljske kriminalitete ter množičnih kršitev javnega reda in miru. Ti pojavi lahko med prebivalstvom okrepijo nezadovoljstvo z delovanjem ali vsaj nezaupanje v učinkovitost delovanja institucij nacionalnega varnostnega sistema in države nasploh, kar je dodaten element slabitve posameznikove ter nacionalne varnosti.

Revščina in drugi socialni problemi, posledice podnebnih sprememb, naravnih in drugih nesreč ter nezakonite migracije, so pojavi, ki lahko dodatno vplivajo na nove pojavne oblike in intenziteto kriminalitete ter na pogoje za njihov nastanek.