TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče sme skladno s petim odstavkom 58. člena KZ-1 izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let, če storilec, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu in pod nadaljnjim pogojem, če je v tem aktu za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, oziroma jo storilec prizna v sporazumu z državnim tožilcem (tako imenovana izjemna pogojna obsodba). Ta pogoj ni izpolnjen, če tožilstvo v obtožnici takšne sankcije ni predlagalo, na predobravnavnem naroku dne pa je za primer priznanja krivde predlagalo izrek zaporne kazni dveh let, denarno kazen 130 dnevnih zneskov po 75,00 EUR in izgon tujca iz države za čas treh let. Upoštevaje kaznovalni okvir iz tretjega in šestega odstavka 308. člena KZ-1 ter predvsem odsotnost kaznovalnega predloga tožilstva, kot ga predvideva peti odstavek 58. člena KZ-1, je bil izrek takšne pogojne obsodbe v konkretnem primeru nezakonit. Glede na jasno zakonsko besedilo kakršna koli "smiselna uporaba" določb petega odstavka 58. člena KZ-1 ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).