TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Priposestvovalni sistem ZTLR temelji na predpostavki dobrovernosti. Ta predpostavka pa je izpolnjena, če je posestnik ves čas trajanja posesti prepričan, da je stvar njegova, oziroma če ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da ni njegova. Ob dejstvu, da so s sporno nepremičnino v letu 1967 pravno razpolagali pravni predniki tožene stranke (dovolitev gradnje ceste preko sporne nepremičnine), zlasti pa ob dejstvu, da je bila pravnim prednikom tožeče stranke v letu 1958 vročena odločba, v kateri je bilo izrecno navedeno, da nepremičnina parc. št. 1237/3 ni dodeljena njim ampak pravni prednici tožene stranke, ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da sta pravna prednika tožeče stranke ves čas živela v prepričanju, da je sporna nepremičnina njuna oziroma, da nista mogla vedeti, da ni njuna. V postopku pred nižjima sodiščema dokazani neobstoj pozitivnega prepričanja pravnih prednikov tožeče stranke, da je sporna nepremičnina njuna last (za njuno nedobrovernost bi sicer zadoščala že možnost vedenja, da ni njuna last, ki je bila brez dvoma podana glede na obstoj odločb, ki so bile vročene, celo izpodbijane s pravnimi sredstvi in ki so postale tudi pravnomočne), vsekakor izključuje uporabo določbe 5. odstavka 28. člena ZTLR in določbe 30. člena ZTLR.