TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dodata točki IV in V izreka tako, da se navedeni točki glasita:

„IV. Tožnica se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu od 9. 6. 2010 dalje in se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo, ki ni povezano z jahanjem (delo v sedlu), lahko fizično delo, pri katerem ročno premešča bremena do največ 8 kg, pri katerem lahko občasno hodi na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja izmenično stoje in sede.

V. Zavrne se tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do invalidske pokojnine.“

Tožnica, ki je bila zavarovana po 15. členu ZPIZ-1 kot zasebna športna delavka, ni več zmožna opravljati dela trenerja jahanja v takšnem obsegu, kot ga je opravljala do poškodbe, je pa zmožna opravljati dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami (delo, ki ni povezano z jahanjem, lahko fizično delo, pri katerem ročno premešča bremena do največ 8 kg, pri katerem lahko občasno hodi na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja izmenično stoje in sede), zato se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji priznata pravica do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami in pravica do delne invalidske pokojnine. Ker ni popolnoma nezmožna za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.