TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija prve toženke Občine T. se zavrne. 2. Revizija druge toženka Krajevne skupnosti S. se zavrže.

3. Tožnikovi reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v delu, s katerim je bilo delno ugodeno pritožbi prve toženke Občine T. in je bil z delno spremembo sodbe prve stopnje zavrnjen drugi tožbeni zahtevek proti tej toženki (točka I-1), in v odločitvi o pravdnih stroških (točki I-2 in III), razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Odločitev o stroških revizijskega postopka po tožnikovi reviziji se pridrži za končno odločbo.

Pravno pravilo, da se od subsidiarnega poroka sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pismeni zahtevi (prvi odstavek 1004. člena ZOR), ne narekuje razlage, da upnik lahko vloži tožbo proti poroku šele potem, ko je bila obveznost glavnemu dolžniku že naložena s sodbo, pa je kljub temu ni izpolnil. Od trenutka, ko je nastopila subsidiarna obveznost subsidiarnega poroka, ima upnik izbiro: tožiti samo glavnega dolžnika ali samo poroka ali oba - v tem zadnjem primeru seveda kot solidarna dolžnika. Tudi v primeru, ko je treba prvi odstavek 1004. člena ZOR uporabiti za občino kot zakonitega subsidiarnega poroka za obveznosti krajevne skupnosti, ki je pravna oseba (četrti odstavek 19.c člena ZLS), ni razlogov za drugačen odgovor na vprašanje, kdaj pridobi upnik krajevne skupnosti tožbeno pravico proti občini.