TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi, točki I in II izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije DT 0610-1497/2014-63 z dne 30. 6. 2015 se glede obračuna davkov in prispevkov od plač pri tožniku zaposlenih zdravnikov odpravita in zadeva v tem delu vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1490,10 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede na to, da v davčnem pravu v primeru, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju pravnih razmerij, ki ustrezajo nastalim gospodarskim (ekonomskim) značilnostim, je davčni organ prejemke zdravnikov (formalno organiziranih kot s.p., d.o.o. ali zavod), ki so jim bili izplačani na podlagi izstavljenih računov (po ekonomski vsebini, glede na ugotovljene dejanske okoliščine) pravilno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz zaposlitve, kot to določa 35. člen ZDoh-2. Dohodki zdravnikov, organiziranih kot s.p., ki so bili zaposleni v drugih javnih zdravstvenih zavodih oziroma so zdravniško službo opravljali kot d.o.o. ali zavod, so bili po svoji ekonomski vsebini pravilno pravno kvalificirani in ovrednoteni kot dohodki fizičnih oseb iz drugega pogodbenega razmerja, kot to določa 38. člen ZDoh-2.

V obravnavanem obdobju (leta 2011) je 65. člen ZZdrS predstavljal zakonsko podlago za izjemo zaradi varovanja širšega interesa, to je nemoteno izvajanje javne zdravstvene dejavnosti pod izjemnimi pogoji (tretji in četrti odstavek 65. člena ZZdrS). Dopuščal je večjo avtonomijo pogodbenih strank in predstavljal podlago za to, da so javni zdravstveni zavodi razmerja v zvezi z izvajanjem javne zdravniške službe urejali tudi s pogodbami civilnega prava (v danem primeru s Pogodbami o poslovnem sodelovanju). Če tako obstaja zakonska podlaga za dodatno plačilo zdravnikov po podjemni pogodbi ali drugi pogodbi civilnega prava (v danem primeru po Pogodbi o poslovnem sodelovanju), je potrebno tudi prejemke zdravnikov, izplačane na tej podlagi, davčno obravnavati po razmerju, ki ustreza pravnemu temelju (ki ustreza ekonomski vsebini). Opredelitev dohodkov pri tožniku zaposlenih zdravnikov kot dohodkov iz delovnega razmerja (kot je to pravno kvalificiral davčni organ v izpodbijani odločbi), pa bi pomenilo različno obravnavo dohodkov v primerjavi z zdravniki, ki pri tožniku niso bili zaposleni, brez razumnega razloga za takšno razlikovanje . Zato je potrebno vse dohodke zdravnikov (čeprav formalno izplačanih s.p., d.o.o. ali zavodu), ki so storitve zdravniške službe opravljali organizirani kot s.p., d.o.o. ali zavod in jih je tožnik izplačeval na podlagi Pogodb o poslovnem sodelovanju, obravnavati kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, kot to določa 38. člen ZDoh-2.