TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega ST se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi in kazenski sankciji spremeni tako, da se dejanja opisana v točki I in III izreka pravno opredelijo kot kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odst. 191. člena KZ-1, nakar se obtožencu v izrečeni pogojni obsodbi za kaznivi dejanji v točki I in III izreka po 1. odst. 191. člena KZ-1 določi kazen 1 (enega) leta zapora,

za kaznivi dejanji pod točko 2 izreka po 1. odst. 192. člena KZ-1 se določita za vsako kaznivo dejanje kazni po 3 (tri) mesece zapora,

nakar se obtožencu po 2. točki 2. odst. 53. člena KZ-1 določi

e n o t n a k a z e n

1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora,

ki se ne bo izrekla, v kolikor obtoženi v preizkusni dobi 5 (petih) let ne stori novega kaznivega dejanja.

Sicer se v preostalem pritožba zagovornika obtoženca, v celoti pa pritožba okrožnega državnega tožilca zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ko obtoženi z različnimi izvršitvenimi oblikami iz 1. odst. 191. člena KZ-1 izvaja nasilje v družinskem krogu do svoje žene v pričo njunih otrok in da je to takšno, ki prehaja v stanju, s tem stori ne samo kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odst. 191. KZ-1, ampak tudi kaznivo dejanje zanemarjanja otroka po 1. odst. 192. člena KZ-1, v kolikor se ugotovi, da takšen vedenjski vzorec obtoženca vpliva na nadaljnji psihofizični razvoj njegovih otrok.