TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta ter se potrdita izpodbijana sodba in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožeče stranke so uveljavljale, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti v delovna razmerja oziroma jih pozvati nazaj na delovno mesto, ki so ga zasedale v hčerinski družbi, v katero so prešli delavci tožene stranke. Vendar so tožečim strankam delovna razmerja pri tej družbi prenehala, tožena stranka pa jim ni želela ponovno zagotoviti dela niti pravic iz delovnih razmerij. Zato bi morale tožeče stranke v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR sodno varstvo v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki (po datumih prenehanja delovnih razmerij pri navedeni hčerinski družbi družbi) uveljavljati v 30 dnevnem prekluzivnem roku. Tega niso storile, zaradi česar je tožba s spremenjenim primarnim tožbenim zahtevkom prepozno vložena.

V skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku, torej v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane določbe izhaja, da tudi če bi šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ne bi bilo nikakršne podlage za solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za primer prenehanja delovnega razmerja v delodajalcu prevzemniku. Širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju, ni sprejemljivo in zanj ni pravne podlage.