TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija zoper sodbo sodišča druge stopnje, nanašajoča se na prvo toženko, se zavrne, sicer pa se zavrže.

Tožeča stranka je dolžna drugi toženki povrniti 1.784,06 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Smisel določbe 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je preprečiti škodljive posledice procesnih dejanj, ki jih je opravil „pooblaščenec“ brez pooblastila. O tem revizija nima razlogov, uradnega preizkusa pa ni (371. člen ZPP). Poleg tega se je tožnik navkljub temu, da je bil odvetnik A. prisoten na naroku, spustil v obravnavanje glavne stvari ter tudi odgovarjal na njegova vprašanja. Na naroku pa je bil cel čas prisoten tudi tožnikov novi pooblaščenec B. B., ki je tožniku tudi sam zastavljal vprašanja.

V skladu s prvim odstavkom 98. člena ZPP je bilo v postopku predloženo pooblastilo, iz spisa pa ni razvidno, da bi bilo to preklicano oziroma odpovedano (99. člen ZPP). V zadevi tudi ni podana kršitev Ustave, saj ta varuje pravice posameznika pred posegi države, ne pa pred revidentovo (svobodno) izbiro pooblaščenca. V Zakonu o odvetništvu so navedene dolžnosti odvetnikov, tudi glede razkritja morebitnih navzkrižij interesov. Sodišče ne more in ne sme posegati v avtonomijo stranke glede izbire pooblaščenca, odgovornost zanjo nosi pooblastitelj.

Kot sta pravilno ugotovili že sodišči nižjih stopenj, Sporazum ni obvezoval druge toženke na način, kot ga zatrjuje revident, torej, da bi morala posojati sredstva pod enakimi pogoji, kot jih je prejela Vlada Republike Slovenije od Vlade Zvezne republike Nemčije. Ti pogoji se namreč ne nanašajo na posojila končnim posojilojemalcem (zdomcem), ampak le na meddržavno posojilo.