Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 106-4980/1999, stran 16382 DATUM OBJAVE: 23.12.1999
VELJAVNOST: od 31.12.1999 / UPORABA: od 1.1.2000
RS 106-4980/1999
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.1.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: ŠE V OBDELAVI.
4980. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/48, 32/85 in 33/86), v zvezi z 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 16/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85,47/87 in 5/90) ter 16. člena statuta Občine Dobrova–Polhov Gradec (Naš časopis, 252/99) je Občinski svet občine Dobrova–Polhov Gradec na 10. redni seji dne 7. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Dobrova–Polhov Gradec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče.
1.
v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov po etažah, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža...). Upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do III. gradbene faze,
2.
izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, igrišča, kamnolomi...), ki so namenjena poslovni dejavnosti,
3.
nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo, pri katerem se upošteva celotno površino stavbnega zemljišča.
Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
1.
V zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža …). Upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do tretje gradbene faze.
2.
Izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem,…), ki je namenjena poslovni dejavnosti.
3.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
V primeru, da gre za zemljiško parcelo, na kateri stoji stavba se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmeri od površine, ki se izračuna tako, da se od celotne površine zemljiške parcele odšteje površina gradbene parcele, če je le-ta določena oz. površina fundusa pomnožena s faktorjem 1,5. Za takšen preostanek površine se bo nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmerjalo samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo.
3. člen
Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se upošteva površina, skupno število točk po merilih iz tega odloka, vrednost točke, ki jo določi občinski svet in oprostitve, ki so določene na podlagi tega odloka.
4. člen
Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco.
5. člen
Za objekte ali dele objektov in za zemljišča ali dele zemljišč, ki imajo status kulturnega spomenika, sakralnega objekta, izobraževalnega zavoda ali športnega objekta in s katerimi upravljajo, jih imajo v najemu ali so lastnina organizacij, ki delujejo neprofitno in v javno korist, se nadomestilo odmerja ali oprosti plačila na podlagi sklepa občinskega sveta.
Nadomestilo se odmerja na način iz prvega odstavka tretjega člena, ki je predpisan za funkcionalne enote, ki se uporabljajo za:
-
za potrebe obrambe,
-
za potrebe verske skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,
-
za potrebe Rdečega križa, Karitasa in drugih podobnih organizacij,
-
za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja ipd.).
6. člen
Osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila je evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila o zgradbah in funkcionalnih enotah na območju občine.
Evidenco vodi pristojni občinski organ Občine Dobrova–Polhov Gradec.
Na podlagi podatkov iz te evidence odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
7. člen
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
I. območje: Dobrova, Polhov Gradec, Podsmreka, Selo, Draževnik, Komanija, Razori, Šujica – strnjeni del, Gabrje – strnjeni del, Hruševo – strnjeni del.
II. območje: Briše, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Belica, Brezje pri Dobrovi, Šujica – ostalo, Gabrje – ostalo, Hruševo – ostalo, Stranska vas, Hrastenice, Pristava pri Polhovem Gradcu, Šentjošt nad Horjulom – strnjeni del.