TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Druga poved I. točke izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 4007/2016 z dne 8. 3. 2017 in 1., 2. točka v nerazveljavljenem delu ter 3. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 411/2004 z dne 23. 6. 2016 se razveljavijo in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Institutu zaznambe hipotekarne tožbe, ki naj kasnejšega pridobitelja s hipoteko obremenjene nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika seznani s stadijem postopka realizacije hipoteke oziroma mu omogoči sodelovanje v postopku s hipotekarno tožbo, z vidika pravice do enakega varstva pravic ni mogoče odreči ustavnopravnega pomena. Možnost sodelovanja v postopku s hipotekarno tožbo kasnejšemu pridobitelju s hipoteko obremenjene nepremičnine zagotavlja širšo paleto ugovorov kot v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. Stališče, ki učinkovanje pravnomočne sodbe, izdane v postopku s hipotekarno sodbo zoper dolžnika, na kasnejše pridobitelje (so)lastninske pravice veže le na dobro vero upnika ob pridobitvi zastavne pravice, pomen odsotnosti zaznambe hipotekarne tožbe pa zaobide, odreka možnost obrambe kasnejšemu pridobitelju v postopku s hipotekarno tožbo. Z drugimi besedami, v zvezi s širšim naborom ugovorov, ki bi jih hipotekarni dolžnik lahko uveljavljal kot toženec v postopku s hipotekarno tožbo, je to stališče omejujoče za uresničevanje pravice do izjave. Zato krši pritožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave.