Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih...

3094. Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena ter za izvrševanje prvega odstavka 82. člena in drugega odstavka 83. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (UL L št. 85 z dne 29. 3. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/112/ES z dne 16. decembra 2008 o spremembi direktiv Sveta 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES in direktiv 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 345 z dne 23. 12. 2008, str. 68), določa posebne zahteve, povezane s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: halogenirane organske spojine) v zrak, in sicer:

-

vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, za katere se uporabljajo določbe te uredbe,

-

mejne vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih,

-

prepoved uporabe nekaterih halogeniranih organskih spojin,

-

vrednotenje emisije halogeniranih organskih spojin in ugotavljanje čezmerne obremenitve,

-

program obratovalnega monitoringa ter pogostost in čas vzorčenja meritev koncentracije halogeniranih organskih spojin in

-

posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije halogeniranih organskih spojin.

(2)

Za vprašanja o emisiji halogeniranih organskih spojin v zrak, ki niso posebej urejena s to uredbo, in vprašanja o emisiji drugih snovi v zrak iz naprav, za katere se uporabljajo določbe te uredbe, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, za vprašanja obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak pa predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

2. člen

(uporaba)

Določbe te uredbe se uporabljajo za dejavnosti oziroma naprave, če se v njih uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od enega odstotka celotne mase topila (v nadaljnjem besedilu: naprava), in sicer za:

-

naprave za površinsko čiščenje materialov ali izdelkov (v nadaljnjem besedilu: naprave za površinsko čiščenje), v katerih se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materialov, kar vključuje tudi razmastitev in razlakiranje, ter drugo obdelavo površin s pomočjo organskih topil, razen kemičnega čiščenja tekstila;

-

naprave za kemično čiščenje tekstila (v nadaljnjem besedilu: naprave za kemično čiščenje), v katerih se čistijo oblačila, dekorativni tekstil, preproge in podobne dobrine ali razmastijo krzna, vlakna, perje in volna;

-

naprave za ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob in rafiniranje rastlinskih olj (v nadaljnjem besedilu: naprave za ekstrahiranje), v katerih se ekstrahirajo rastlinska olja in arome iz semen in drugih delov rastlin, predelujejo suhi ostanki za živalsko krmo ali čistijo masti in rastlinska olja, pridobljena iz semen in delov rastlin ali živali;

-

naprave za regeneracijo adsorbentov, uporabljenih za adsorpcijo halogeniranih organskih spojin, če niso sestavni del naprav iz prve, druge in tretje alineje tega člena.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

naprava so napeljave in oprema, ki so nepremična tehnična celota, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti iz prejšnjega člena ali katerakoli druga dejavnost, ki je z njimi tehnično povezana in lahko vpliva na emisije halogeniranih organskih spojin. Za eno napravo se šteje tudi več istovrstnih naprav iz prejšnjega člena na posameznem funkcionalno zaokroženem območju v posesti istega upravljavca naprave, vključno s pripadajočo ali z njimi povezano infrastrukturo in tehnološkimi postopki, v katerih se uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od enega odstotka celotne mase topila;

2.

večja sprememba uporabe organskih topil je:

-

gradnja ali rekonstrukcija naprave, za katero je predpisana presoja vplivov na okolje,

-

sprememba nazivne zmogljivosti naprave, ki povzroči več kot 10-odstotno povečanje emisij halogeniranih organskih spojin, ali kakršnakoli sprememba, ki povzroči čezmerno obremenjenost zunanjega zraka ali drugače škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali okolje;

3.

emisija je kakršenkoli izpust halogeniranih organskih spojin iz naprave v okolje;

4.

odpadni plini so s halogeniranimi organskimi spojinami in drugimi snovmi onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz naprav za čiščenje odpadnih plinov in drugih odvodnikov odpadnih plinov brez predhodnega čiščenja. Prostorninski pretok odpadnih plinov se izraža v m3/h pri normnih pogojih;

5.

mejna vrednost emisij je vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih, izračunana pri normnih pogojih, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena;

6.

vnos je količina halogeniranih organskih topil, vključno s halogeniranimi organskimi topili v pripravkih, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, in halogeniranimi organskimi topili, ki se reciklirajo v napravi ali zunaj nje, in se upošteva vsakokrat, ko se halogenirana organska topila uporabljajo v napravi;

7.

ponovna uporaba halogeniranih organskih topil je uporaba teh topil, regeneriranih v obratu za kakršnekoli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez upoštevanja količine regeneriranega topila, ki se odstrani kot odpadek.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja mejne vrednosti emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

II. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE

4. člen

(uporaba halogeniranih ogljikovodikov)

(1)

V napravah se lahko uporabljajo naslednji halogenirani ogljikovodiki: tetrakloroeten, trikloroeten ali diklorometan v tehnološko čisti obliki. Halogeniranim ogljikovodikom, ki se uporabljajo v napravah, se ne smejo dodajati snovi z opozorilnimi stavki R 45, R 46, R 49, R 60 ali R 61 oziroma stavki o nevarnosti H 340, H 350, H 350i, H 360D ali H 360F.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v napravah za kemično čiščenje in ekstrahiranje prepovedana uporaba trikloroetena.

(3)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je v napravah za kemično čiščenje prepovedana tudi uporaba diklorometana.

(4)

Na podlagi vloge upravljavca naprave za uporabo delno fluoriranih ali bromiranih ogljikovodikov v tehnološko čisti obliki ali mešanici s trans-1-2-dikloroetenom lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v okoljevarstvenem dovoljenju dovoli tako uporabo, če:

-

se uporabljajo za površinsko čiščenje predmetov visoke vrednosti, kot so elektronski sestavni deli, izdelava natančnih merilnih in regulacijskih naprav in podobno in

-

je iz dokumentacije, priložene k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da ni mogoče pričakovati škodljivih vplivov na okolje in da za takšno uporabo pri stanju tehnike ni mogoče uporabiti topil, ki ne vsebujejo fluora.

(5)

Za halogenirane organske spojine, izločene iz odpadnih plinov, je treba zagotoviti ponovno uporabo.

5. člen

(mejne vrednosti za nevarne halogenirane organske spojine)

(1)

Upravljavec naprave, ki uporablja trikloroeten, ga mora najpozneje do konca leta 2012, če je naprava vpisana v evidenco naprav iz 24. člena te uredbe, oziroma v roku iz okoljevarstvenega dovoljenja, če mora v skladu s to uredbo pridobiti za obratovanje naprave okoljevarstveno dovoljenje, nadomestiti z manj škodljivimi snovmi, če je to tehnično izvedljivo.

(2)

Če se v napravi pri obdelavi materialov in izdelkov sprošča trikloroeten, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da masni pretok te snovi v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti 10 g/h ali da koncentracija v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 2 mg/Nm3.

(3)

Če se v napravi pri obdelavi materialov in izdelkov sprošča tetrakloroeten ali diklorometan, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da masni pretok teh snovi v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti 100 g/h ali da skupna vrednost koncentracije vseh teh snovi v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 20 mg/Nm3.

(4)

Če je na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga upravlja isti upravljavec, več naprav, se za masni pretok iz drugega in tretjega odstavka tega člena upošteva celotni masni pretok, izračunan kot vsota masnih pretokov iz vseh naprav na tem območju.

6. člen

(zahteve za varstvo zraka v okolici naprav)

(1)

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav je treba zagotoviti, da se naprave lahko uporabljajo le, če je s tehničnimi ukrepi ob uporabi najboljše razpoložljive tehnike zagotovljeno, da je koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku zmanjšana v skladu z zahtevami iz te uredbe:

-

v prostorih, v katerih ni naprav, vendar se v njih lahko zadržujejo ljudje, ali

-

v sosednjih prostorih, v katerih se proizvajajo, obdelujejo, dajejo v promet, uživajo ali hranijo živila.

(2)

Če se v katerem od prostorov iz prejšnjega odstavka na podlagi meritev ugotovi, da je v zraku sedemdnevna povprečna vrednost koncentracije tetrakloroetena večja od 0,1 mg/Nm3, mora upravljavec naprave o tem obvestiti ministrstvo in inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja, ter v šestih mesecih po tej ugotovitvi sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi zmanjšanje koncentracije tetrakloroetena pod 0,1 mg/Nm3.

7. člen

(čiščenje odpadnih plinov)

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav je treba zagotoviti, da se odpadni plini očistijo v ločevalniku hlapov in da koncentracija halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu ne presega mejne vrednosti 20 mg/Nm3 oziroma 2 mg/Nm3 v primeru trikloroetena.

8. člen

(ravnanje s halogeniranimi organskimi topili)

(1)

Polnjenje naprav s halogeniranimi organskimi topili ali pomožnimi sredstvi, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, in odvzem izrabljenih halogeniranih organskih topil je treba izvesti z najboljšo razpoložljivo tehniko. Hlape halogeniranih organskih topil, ki pri tem nastajajo, je treba izsesavati in jih utekočiniti ali jih ponovno uvajati v rezervoarje za polnjenje naprav s halogeniranimi organskimi topili.

(2)

Ostanki, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko iz naprav odstranijo le z zaprto pripravo.

(3)

Halogenirane organske spojine ali ostanki, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko hranijo in prevažajo le v zaprtih posodah.

9. člen

(druge zahteve)

(1)

Izsesani odpadni plini, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se smejo odvajati le po cevovodih, odpornih proti tem snovem, in sicer tako, da je pri tem zagotovljen naravni odvod odpadnih plinov.

(2)

Prezračevalne naprave prostorov, v katerih so naprave, morajo biti iz materiala, odpornega proti halogeniranim organskim spojinam.

III. POSEBNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE NAPRAV

a) Naprave za površinsko čiščenje

10. člen

(splošne zahteve za površinsko čiščenje)

(1)

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprav je treba zagotoviti:

1.

da se obdelovani material ali izdelki obdelujejo v ohišju, ki je razen odprtin, potrebnih za izsesavanje odpadnih plinov, popolnoma zaprto in pri katerem so v skladu z najboljšo razpoložljivo tehniko uporabljene vse možnosti preprečevanja emisij z zatesnitvijo, izločanjem halogeniranih organskih spojin ali s spremembo postopka obdelave;

2.

da koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi na odvzemnem območju obdelovanega materiala ali izdelkov iz nje ne presega mejne vrednosti 1 g/Nm3;

3.

da se s samodejnim zapiranjem naprave zagotavlja, da je odvzem obdelovanega materiala ali izdelkov z odvzemnega območja mogoč šele, ko izmerjena vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi ne presega mejne vrednosti 1 g/Nm3.

(2)

Če se zrak z odvzemnega območja naprave izsesava, se koncentracija halogeniranih organskih spojin iz 2. točke prejšnjega odstavka nanaša na koncentracijo v zraku v napravi na odvzemnem območju.

11. člen

(zahteve v zvezi z vsebnostjo diklorometana)

Če se v napravi uporablja organsko topilo, ki vsebuje več kot 50 odstotkov diklorometana, je mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu enaka 50 mg/Nm3.

12. člen

(izjeme pri površinskem čiščenju)

(1)

Če pri napravi, ki je namenjena odstranjevanju lakov in barv, ni mogoče izpolniti pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave zagotoviti, da se zrak z odvzemnega območja pri odvzemu obdelanega materiala ali izdelkov izsesava in da se z odvzetimi predmeti organsko topilo ne raznaša v tekočem stanju.

(2)

Če zaradi velikosti ali drugih lastnosti obdelovanega materiala ali izdelkov ni mogoče izpolniti pogojev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji in obratovanju naprave uporabiti vse možnosti za preprečevanje emisij halogeniranih organskih spojin v okolje s pomočjo okrovov, zatesnitev, zračnih zaves in ločenega izsesavanja odpadnega zraka.

b) Naprave za kemično čiščenje

13. člen

(opremljenost naprave)

(1)

Naprava mora biti skladna s standardom SIST EN ISO 8230 za stroje za kemično čiščenje tekstila, kar se dokazuje s certifikatom, in mora imeti najmanj naslednje sestavne dele:

-

varnostno kad za topilo,

-

zaprt sistem čiščenja brez prenašanja blaga (»suho do suhega«),