Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in...

701. Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga

Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, šestega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena ter prve, tretje in četrte alineje 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik predpisuje ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al. (v nadaljnjem besedilu: hrušev ožig), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin, meje okuženega, ogroženega in nevtralnega območja, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin v povezavi s predpisom, ki določa ukrepe in postopke za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter predpisom, ki določa varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.

2. člen

(pomen izrazov)

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ter izrazi, ki imajo naslednji pomen:

-

posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, na katerem se razmejijo okužena in neokužena območja, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor hruševega ožiga;

-

žarišče okužbe je območje okoli točke potrditve okužbe, določene s pravokotnimi koordinatami v metrih, kjer je hrušev ožig potrjen, s polmerom do 1 km. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava) in na njeni spletni strani http://www.furs.si/;

-

okuženo območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer se hrušev ožig ustali. Seznam okuženih območij je v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in objavljen na spletni strani Uprave http://www.furs.si/;

-

neokužena območja so vsa območja Republike Slovenije, ki niso na seznamu okuženih območij iz prejšnje alineje;

-

varovalni pas je del območja, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja hruševega ožiga in obdaja: drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega in razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin ali žarišče okužbe;

-

ogroženo območje je območje z gostiteljskimi rastlinami za saditev in pridelavo plodov, na katerem so ekološki dejavniki ugodni za naselitev hruševega ožiga, katerega navzočnost bi v tem območju lahko povzročila pomembno gospodarsko škodo. Ogrožena območja s seznamom občin, ki presegajo prag 10 ha, so našteta v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika;

-

varovano območje je ozemlje Republike Slovenije, ki je priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav;

-

nevtralno območje je uradno nadzorovano območje pridelave rastlin za saditev, veliko vsaj 50 km2, na katerem je dokazana odsotnost hruševega ožiga. Seznam nevtralnih območij je dosegljiv pri Upravi in na njeni spletni strani.

3. člen

(gostiteljske rastline in zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin)

(1)

Navzočnost hruševega ožiga se ugotavlja na gostiteljskih rastlinah v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih in obsega vizualne preglede v skladu s 5. členom tega pravilnika, vzorčenje in laboratorijsko testiranje gostiteljskih rastlin.

(2)

Gostiteljske rastline hruševega ožiga (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline) so predvsem rastline iz rodov:

-

Amelanchier (šmarna hrušica);

-

Chaenomeles (japonska kutina);

-

Cotoneaster (panešplja);

-

Crataegus (beli trn, glog);

-

Cydonia (kutina);

-

Eryobotria (japonska nešplja);

-

Malus (jablana);

-

Mespilus (nešplja);

-

Pyracantha (ognjeni trn);

-

Pyrus (hruška);

-

Sorbus (jerebika, skorš), razen S. intermedia;

-

Photinia davidiana (fotinija, ex stranvezija).

(3)

Gostiteljske rastline za pridelavo plodov po tem pravilniku so predvsem rastline iz rodov:

-

Malus (jablana);

-

Pyrus (hruška).

(4)

Vrste nadzorovanih rastlin in obseg žarišč okužbe podrobneje opredeli Uprava v programu posebnega nadzora hruševega ožiga v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.

(5)

Zdravstvene preglede gostiteljskih rastlin izvajajo poleg Uprave in fitosanitarne inšpekcije tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in rastnih substratov v skladu s pooblastilom in navodili predstojnika Uprave o odvzemu vzorcev in 34. členom tega pravilnika.

(6)

Imetniki rastlin in čebel so dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za pridelovanje in premeščanje ter zagotoviti izvajanje fitosanitranih ukrepov, zdravstvenih pregledov rastlin, vključno z laboratorijskimi analizami in druge odrejene ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in tem pravilnikom.

4. člen

(razmejitve okužbe)

(1)

Žarišče okužbe določi Uprava v skladu s 5., 6., 7. in 8. členom tega pravilnika. Če se ugotovi in potrdi hrušev ožig na drugi točki kot je prvotna točka najdbe, Uprava razmejitev žarišč in drugih razmejenih območij ustrezno prilagodi oziroma razmejena območja med seboj tudi združuje in smiselno zaokroža.

(2)

Meje žarišč okužbe, za katere veljajo določbe tega pravilnika, so dosegljive na Upravi in objavljene na njeni spletni strani http://www.furs.si/.

(3)

V letu prve potrditve hruševega ožiga in v naslednjem letu se žarišče okužbe šteje za območje z nizko stopnjo pojavljanja hruševega ožiga in se obravnava kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.

(4)

V primerih iz prejšnjega odstavka se lahko v tretjem letu:

-

če ni odkritih novih okužb, žarišče okužbe zbriše s seznama;

-

če so odkrita nova žarišča, šteje, da se je bakterija Erwinia amylovora na tem območju ustalila (okuženo območje) in se ga ne obravnava več kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.

(5)

V primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka lahko Uprava na območjih, kjer je hrušev ožig ustaljen, na predlog imetnikov rastlin, njihovega združenja ali drugega zainteresiranega subjekta vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev, za katere se lahko izda rastlinski potni list za varovana območja, ob upoštevanju:

-

ekonomskega interesa pridelovalca, ki mora s to pridelavo ustvariti v gospodarskem letu dohodek najmanj v višini bruto letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji ali pridelovati gostiteljske rastline na zemljišču večjem od 1000 m2 za pokrite oziroma 10000 m2 za nepokrite površine;

-

možnosti prostorske izolacije od virov okužbe, tako da vsaka enota pridelave leži najmanj 1000 m od roba nevtralnega območja in

-

drugih kriterijev ocene nevarnosti okužbe s hruševim ožigom v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe, izdanim na podlagi konvencije, ki ureja varstvo rastlin.

(6)

Uprava lahko vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev tudi po uradni dolžnosti ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka.

(7)

Uprava lahko po uradni dolžnosti ali na predlog Fitosanitarne inšpekcije, imetnikov rastlin, njihovega združenja ali drugega zainteresiranega subjekta prilagodi ali prekliče nevtralno območje. Uprava prekliče nevtralno območje, če niso več izpolnjeni pogoji iz petega odstavka tega člena.

II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA

5. člen

(uradni pregledi rastlin)

(1)

Izvajalci posebnega nadzora, določeni v skladu s predpisom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih, opravljajo vizualne preglede gostiteljskih rastlin vsaj enkrat v rastni dobi na vseh:

-

žariščih okužb, da se prepreči širjenje okužbe;

-

neokuženih območjih, da se potrdi odsotnost hruševega ožiga in zagotovi zgodnje odkrivanje;

-

nevtralnih območjih pridelave rastlin za saditev;

-

drevesnicah in matičnih nasadih s pripadajočimi varovalnimi pasovi;

-

neokuženih mestih oziroma enotah pridelave, ki so prijavljena za sajenje drevesnic ali matičnih nasadov.

(2)

Pregled iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se šteje za obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala. Če je ob tem odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja laboratorijske analize prepovedana premeščanje in uporaba sadilnega materiala. V primeru potrditve hruševega ožiga, se sadilni material, ki ga predstavlja reprezentativen vzorec, uniči v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega pravilnika.

(3)

Izvajalci javne službe morajo o pregledih obveščati pristojno enoto fitosanitarne inšpekcije in druge sodelujoče v posebnem nadzoru v skladu z navodili predstojnika Uprave o vodenju evidenc.

6. člen

(sum na okužbo)

(1)

Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah katera od naslednjih znamenj:

-

razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;

-

brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;

-

voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov in cvetnih šopov;

-

kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;

-

ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;

-

sprememba barve iz prejšnje alineje se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;

-

plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);

-

posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.

(2)

Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj, so pa bile izpolnjene vse zahteve za okužbo: občutljiva fenološka faza rastlin, ugodne klimatske razmere in nahajanje rastlin v okuženem območju ali v njegovi bližini.

(3)

Razmere iz prejšnjega odstavka ugotovi in nevarnost okužbe napove izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov s pomočjo prognostičnega modela. Prognostični model na predlog izvajalca in ob upoštevanju znanstvenih načel odobri Uprava v programu posebnega nadzora.

7. člen

(preverjanje suma na okužbo)

(1)

Na podlagi napovedi nevarnosti okužbe za določeno območje je vsak imetnik gostiteljskih rastlin na varovanem in nevtralnem območju oziroma na ogroženem območju dolžan takoj pregledati svoje rastline na pojav morebitnih vidnih znamenj okužbe in izvesti preventivne ukrepe, priporočene v napovedi.

(2)

Ob sumu na okužbo na podlagi vidnih znamenj je vsak imetnik gostiteljskih rastlin na varovanem in nevtralnem območju oziroma na ogroženem območju dolžan obvestiti pristojnega inšpektorja ali pooblaščenega izvajalca javne službe zdravstvenega varstva rastlin in upoštevati naslednje splošne higiensko-sanitarne ukrepe:

-

domnevno okuženih rastlin se ne sme dotikati brez razloga;

-

delo z domnevno okuženimi rastlinami je potrebno takoj prekiniti;

-

v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika, razkužiti orodje, mehanizacijo, obutev, oblačila in roke, če je prišlo do stika z domnevno okuženimi rastlinami.

(3)

Ob sumu na okužbo na podlagi vidnih znamenj gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov na okuženem območju je vsak imetnik gostiteljskih rastlin dolžan sproti odstranjevati okužene dele rastlin v skladu s higiensko-sanitarnimi ukrepi iz prejšnjega odstavka in prvim odstavkom 19. člena tega pravilnika.

(4)

Ob sumu na okužbo s hruševim ožigom na neokuženem ali nevtralnem območju je potrebno odvzeti vsaj en vzorec rastlin zaradi laboratorijske analize. Vzorec je uraden, če ga odvzame pristojni inšpektor ali pooblaščena oseba v skladu s 34. členom tega pravilnika in o tem napiše zapisnik.

(5)

Med čakanjem na analizni izvid lahko pristojni inšpektor odredi tudi druge ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, zlasti prepoved prenosa rastlinskega materiala, embalaže, orodja in mehanizacije z mesta suma na hrušev ožig.

(6)

Po potrditvi okužbe pooblaščeni izvajalec javne službe odstopi zadevo v reševanje pristojnemu inšpektorju.

8. člen

(ugotovitev okužbe)

(1)

Ko je ugotovljena okužba, se ukrepi izvedejo v žarišču okužbe na podlagi nadaljnjih vizualnih znamenj pri gostiteljskih rastlinah in na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja, ki mora o ugotovitvah in odrejenih ukrepih sestaviti zapisnik, in če stranka v nadaljnjih osmih dneh zahteva izdajo pisne odločbe, izdati pisno odločbo v osmih dneh od podane zahteve.

(2)

Če pristojni inšpektor ali izvajalec javne službe ugotovi novo žarišče okužbe oziroma pooblaščeni laboratorij potrdi okužbo, morajo le-ti o tem nemudoma obvestiti Upravo.

(3)

Predstojnik Uprave z odločbo določi meje novega žarišča okužbe in o tem obvesti ostale izvajalce nadzora, imetnike rastlin in lokalno skupnost na krajevno običajen način in na spletni strani Uprave.

(4)

Dokler traja nevarnost zaradi hruševega ožiga, je prepovedan premik čebel v skladu s 27. členom tega pravilnika.

III. KURATIVNI UKREPI V ŽARIŠČU OKUŽBE

9. člen

(kurativni ukrepi v žarišču okužbe)

(1)

V primeru ugotovljene okužbe s hruševim ožigom odredi pristojni inšpektor naslednje ukrepe:

-

označitev točke potrjene okužbe, ki se je ne da zlahka odstraniti, ne da bi poškodovali rastlino;

-

uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov v skladu z 10. členom tega pravilnika;

-

tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s priporočili izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov;

-

higiensko-sanitarne ukrepe iz Priloge 3 tega pravilnika za gibanje v žarišču okužbe, dokler Uprava uradno ne potrdi, da v žarišču okužbe dve rastni dobi zaporedoma ni bilo ugotovljene navzočnosti hruševega ožiga.

(2)

Če se med pregledi iz 5. člena tega pravilnika ugotovi, da obstaja nevarnost za širjenje hruševega ožiga oziroma da niso izpolnjene zahteve v skladu s tem pravilnikom, odredi pristojni inšpektor ukrepe za preprečevanje širjenja hruševega ožiga.

10. člen

(uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov)

(1)

Okužene rastlinske dele ali rastline je treba uničiti takoj, po možnosti v suhem vremenu, in sicer jih sežgati do pepela na mestu samem ali na za to določenem zemljišču.

(2)

Za sežig na mestu samem se šteje sežig na mestu rasti drevesa ali v istem sadovnjaku. Sežig ne sme ogrožati zdravih rastlin, njihove opore, objektov in drugih predmetov.

(3)

Če je odrejeno uničenje gostiteljskih rastlin, je potrebno najprej previdno odstraniti in sežgati okužene veje in šele nato uničiti preostalo rastlino.

(4)

V primeru prevoza materiala do mesta uničenja je treba paziti, da se okužen material ne izgubi oziroma da med vožnjo ne pride v stik z zdravimi rastlinami. Prevozno sredstvo mora omogočati zavarovanje materiala z visokimi stranskimi stenami in prekrivanjem na primer s ponjavo.

(5)

Po opravljenem uničenju je potrebno oprati oblačila, obutev in razkužiti roke, orodje in naprave ter prevozno sredstvo in ponjavo.

11. člen

(sežiganje)

(1)

Če je odrejen sežig okuženih rastlin, je odrezane dele potrebno takoj sežgati in se jih ne sme začasno skladiščiti.

(2)

Odrezane veje in posekana drevesa v sadovnjakih je potrebno sežgati na mestu poseka.

(3)

Če sežig na mestu poseka ni mogoč, pristojni inšpektor potrdi lokacijo sežiga in dovoli prevoz do nje.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pristojni inšpektor dovoli, da se debla in veje s premerom nad 10 cm, posušijo in uporabijo kot drva.

(5)

Okoliške prebivalce je potrebno s sežigom seznaniti in pri sežigu ravnati v skladu s predpisi o požarni varnosti.

Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga

Časovnica