na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep in sodba I Cpg 102/2017 - ničnost – izpodbojnost – zastopanje – prenos lastninske pravice – odplačnost razpolaganja – pravdna sposobnost – izpodbijanje pravnih dejanj stečaj...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
21.2.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep in sodba I Cpg 102/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0085170
SENAT, SODNIK
Mateja Levstek (preds.), Andreja Strmčnik - Izak (poroč.), mag. Damjan Orož
INSTITUT VSRS
ničnost – izpodbojnost – zastopanje – prenos lastninske pravice – odplačnost razpolaganja – pravdna sposobnost – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – položaj in pristojnosti upravitelja – prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 11.1.2017 se razveljavi v izpodbijani IV. in VIII. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne11.1.2017 v izpodbijani III. in V. točki izreka potrdi.
III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne11.1.2017 v izpodbijani III. in V. točki izreka potrdi.
III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, določena v ZFPPIPP, omogočajo odpravo negativnih posledic, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi veljavnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. V tem primeru torej ne gre za pravna dejanja, katerih (glavni) namen je izigrati tretje, pač pa za veljavne pravne posle, ki so zaradi insolventnosti stečajnega dolžnika pripeljala do neenakega obravnavanja upnikov. V primeru ničnega pravnega posla na podlagi 39. oziroma 40. člena OZ pa gre za absolutno neučinkovit posel proti vsakomur, in sicer že od sklenitve dalje.
Obstoj upravičenja do zunajstečajnega in stečajnega izpodbijanja pravnih dejanj (255. člen in naslednji OZ ter 270. člen in naslednji ZFPPIPP) sam po sebi ne izključuje uveljavljanja ničnostnega zahtevka (86. člen OZ). To velja tudi obratno: upnik lahko izpodbija pravno dejanje (po OZ oziroma ZFPPIPP) in uveljavlja ničnost zahtevka. Uveljavljanje tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti in izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialno pravno pa se ne izključujeta niti v osebnem stečaju (2. odstavek 270. člena ZFPPIPP zahteva zgolj prilagoditev zahtevka po začetku stečajnega postopka). Uveljavljanju obeh vrst zahtevkov ne nasprotuje niti procesno pravo; katerega bo uveljavljala, je stvar tožeče stranke. Pri istih življenjskih dogodkih zato lahko uveljavlja zahtevke na dveh različnih materialnopravnih temeljih. V takšni konkurenci zahtevkov (ki ni nedopustna) in ki oba vodita do iste pravne posledice (vračilo, kar je zavezanec prejel na temelju izpodbojnega / ničnega dejanja), pa zahtevkov ni mogoče kumulirati na način, kakršnega se je poslužila tožeča stranka v tem postopku (sočasno izpodbijanje po OZ in ZFPPIPP ter ugotovitev ničnosti).
Obstoj upravičenja do zunajstečajnega in stečajnega izpodbijanja pravnih dejanj (255. člen in naslednji OZ ter 270. člen in naslednji ZFPPIPP) sam po sebi ne izključuje uveljavljanja ničnostnega zahtevka (86. člen OZ). To velja tudi obratno: upnik lahko izpodbija pravno dejanje (po OZ oziroma ZFPPIPP) in uveljavlja ničnost zahtevka. Uveljavljanje tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti in izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialno pravno pa se ne izključujeta niti v osebnem stečaju (2. odstavek 270. člena ZFPPIPP zahteva zgolj prilagoditev zahtevka po začetku stečajnega postopka). Uveljavljanju obeh vrst zahtevkov ne nasprotuje niti procesno pravo; katerega bo uveljavljala, je stvar tožeče stranke. Pri istih življenjskih dogodkih zato lahko uveljavlja zahtevke na dveh različnih materialnopravnih temeljih. V takšni konkurenci zahtevkov (ki ni nedopustna) in ki oba vodita do iste pravne posledice (vračilo, kar je zavezanec prejel na temelju izpodbojnega / ničnega dejanja), pa zahtevkov ni mogoče kumulirati na način, kakršnega se je poslužila tožeča stranka v tem postopku (sočasno izpodbijanje po OZ in ZFPPIPP ter ugotovitev ničnosti).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.