TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obd. D. K. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v obsodilnem delu v odločbah o krivdi in določeni kazni glede kaznivega dejanja, opisanega pod točko 1 izreka, kaznivega dejanja obdolženke, ki naj bi bilo storjeno na škodo zasebnega tožilca in je opisano pod 2 izreka sodbe, v odločbah o enotni kazni in stroških kazenskega postopka, kolikor se nanašata na obdolženko, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se pritožba zagovornika obdolženke in v celoti pritožba zagovornika obdolženca zavrneta kot neutemeljeni in se v nerazveljavljenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP, med temi povprečnino v znesku 40.000,00 SIT.

 

Če se obdolžencu očita, da je zasebnega tožilca razžalil s trditvami take vsebine, da je mogoče dokazovati resničnost le-teh, in obdolženec uveljavi dokaz resnice, mora sodišče tak obdolženčev zagovor preverjati ne glede na to, da je tožilec dejanje opredelil le kot kaznivo dejanje razžalitve. Sodišče namreč na pravno opredelitev tožilca ni vezano, zatrjevanje resničnih dejstev pa bo pomenilo kaznivo dejanje razžalitve le, če bo podajano na posmehljiv in za zasebnega tožilca podcenjevalen način. Odgovor na vprašanje, ali je imel obdolženec utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je zatrjeval, pa je odločilen tudi za ugotavljanje obdolženčevega naklepa.