TFL Vsebine / Zbornik znanstvenih razprav

V razpravi je obravnavana poveljniška odgovornost stricto sensu, tj. poveljniška odgovornost, ki je utemeljena na krivdni opustitvi ustreznega nadzorstva nad podrejenimi, ki izvršijo mednarodna hudodelstva. Središče avtorjevega zanimanja je 28. člen Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki za zdaj pomeni vrh razvoja obravnavanega instituta. Znana pomanjkljivost ureditve poveljniške odgovornosti v Rimskem statutu je, da je ta premalo diferencirana (tj., da so enako urejeni položaji, ki bi zahtevali različno obravnavo). Avtor pokaže, da lahko to pomanjkljivost države pogodbenice ustrezno odpravijo pri vključevanju instituta poveljniške odgovornosti v domači pravni red. Zato sta v drugem delu predstavljeni dve rešitvi iz primerjalnega prava (nemška in hrvaška), analizirana pa je tudi rešitev iz nedavno sprejetega novega slovenskega kazenskega zakonika.

The discussion deals with command responsibility stricto sensu, i.e. command responsibility that is based on the culpable omission of adequate supervision over subordinate persons who commit international crimes. The author focuses on Article 28 of the Rome Statute of the International Criminal Court, which for the time being represents the crest in the development of this institute. It is well known that the regulation of command responsibility in the Rome Statute lacks adequate differentiation (i.e. situations which would require separate handling are dealt with in the same manner). The author points out that Member States can compensate for this insufficiency with a suitable incorporation of the institute of command responsibility into domestic legislation. In the final part of the discussion the author presents two solutions taken from comparative law (German and Croatian) and also analyses a solution, taken from the recently adopted new Slovenian Penal Code.