TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni, tako da se glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna obračunati odpravnino v bruto višini 10.645,56 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati odpravnino v neto višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2006 do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek se zavrne.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 814,21 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila, pod izvršbo.“

V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine v bruto višini 1.917,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2006 do plačila in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlike med neto in bruto odpravnino).

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v višini 404,94 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

Omejitve glede pogodbene svobode v delovnem pravu so zgolj na strani delodajalca, saj v pogodbi o zaposlitvi niso veljavni takšni dogovori, ki bi delavcu dajali manj pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca), ni pa nobene ovire, da se ne bi delavec s pogodbo o zaposlitvi dogovoril za večjih obseg pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca). Zato tudi ni v nasprotju s predpisi dogovor o pravici do odpravnine ne glede na razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR tega posebej ne prepoveduje. Prav tako ni mogoče šteti, da je takšen dogovor nemoralen.