TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže v delu, v katerem glede prvotoženke I. S. izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi izostanka.

2. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne v delu, v katerem glede drugotoženca F. P. izpodbija sklepa sodišča prve in druge stopnje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi v delu, v katerem glede drugotoženca F. P. izpodbija sodbi sodišča druge in prve stopnje, obe sodbi se v tem delu razveljavita in zadeva v takem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Opredelitev pri oznaki tožeče stranke, da jo zastopa skupnost stanovalcev, je napačna in v izrecnem nasprotju s tožbi priloženo pogodbo z dne 22.5.1992. Oznaka tožeče stranke le kot lastnikov stavbe ... pa ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena v smislu prvega odstavka 77. člena ZPP. Tudi, če bi bilo oznako tožeče stranke lastniki določene stavbe mogoče dobrohotno razumeti kot skupnost lastnikov te stavbe, taka oznaka tožeče stranke ne bi bila zadostna, ker zanjo ni izkazan pogoj iz drugega odstavka 77. člena ZPP, torej da ima ta konkretna skupnost lastnikov tudi lastnost pravne osebe, kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ki po obrazloženem tudi utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 5.tč.1.odst.332. čl. ZPP v povezavi s 77.čl. ZPP.