Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in...

460.

Na osnovi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 114. člena zakona o delovnih razmerjih sta pogodbeni stranki sklenili naslednjo

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije

1. Stranki kolektivne pogodbe

1. člen

Kolektivno pogodbo sklenejo:

-

Gospodarska zbornica Slovenije - Strokovno združenje za črno in barvasto metalurgijo in livarne,

-

Gospodarska zbornica Slovenije - Strokovno združenje za elektroindustrijo in

-

Gospodarska zbornica Slovenije - Strokovno združenje za kovinsko industrijo

-

Združenje delodajalcev v kovinski in elektroindustriji ter črni in barvasti metalurgiji

kot zastopniki podjetij in delodajalcev

in

-

Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI),

-

Konfederacija novih sindikatov Slovenije (SKEIS),

-

Neodvisni sindikati Slovenije (NSS-SKI)

-

Sindikat kovinsko - predelovalne industrije

-

Konfederacija sindikatov 90 - sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike (KS 90 - SKEIE)

kot zastopniki delojemalcev v podjetjih.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

2. člen

Ta pogodba velja za vsa podjetja, ki so člani navedenih treh strokovnih združenj ter za delavce, ki so zaposleni v teh podjetjih, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.

Določila te pogodbe se uporabljajo tudi v podjetjih, ki sicer niso člani navedenih treh strokovnih združenj, so pa registrirana v okviru dejavnosti 0113-0117 in v tistih podjetjih, katerih dejavnost sicer ne spada v dejavnost 0113-0117, so pa organizirana v okviru poslovnih sistemov, katerih pretežna dejavnost spada v navedena strokovna združenja.

Določila te pogodbe veljajo tudi za učence in študente na proizvodnem delu oziroma praksi.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo določila III. poglavja te kolektivne pogodbe, razen četrtega odstavka 62. člena in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

3. Čas veljavnosti

3. člen

Ta pogodba začne veljati 1.4.1991 in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

To pogodbo skleneta pogodbeni stranki za dobo enega leta. Če nobena od strank tri mesece pred iztekom tega roka ne predlaga spremembe oziroma dopolnitve, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.

I. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

1. Sklenitev delovnega razmerja

4. člen

Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakoni o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami.

Določbe splošnih aktov, ki so za delavca manj ugodne od določb te kolektivne pogodbe, z dnem njene uveljavitve nehajo veljati, razen v primerih, ko je s to kolektivno pogodbo določeno drugače.

Podjetje določi v svoji kolektivni pogodbi ali splošnem aktu posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja brez objave za tiste delavce, ki vlagajo svoja sredstva v podjetje zaradi sklenitve delovnega razmerja.

2. Objava delovnega mesta

5. člen

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za prijavo kandidata,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

3. Organi. ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati

6. člen

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ, ali organ določen s kolektivno pogodbo podjetja ali s splošnim aktom podjetja oziroma delodajalec.

4. Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

7. člen

Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti, potrebne zaradi vrste zahtevnosti in odgovornosti dela.

Maksimalno število potrebnih let delovnih izkušenj je 5 let.

5. Prenos pooblastil

8. člen

Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podjetju z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

6. Pogodba o zaposlitvi

9. člen

Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi, s katero se uredijo naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerja sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmore, počitke in dopust,

-

zagotavljanje varstva pri delu,

-

izobraževanje,

-

osebni dohodek,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti,

-

način spreminjanja pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti podjetja in delavca,

-

konkurenčna klavzula.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Podjetje mora te kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, česar mu podjetje ne sme odreči.

V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja organ, ki je pristojen za izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.

7. Poskusno delo

10. člen

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Dolžina poskusnega dela ne sme biti daljša kot je določeno v objavi.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se za dan prenehanja delovnega razmerja šteje dan, ko delavec poda pisno odpoved.

Največja dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela od I. do III: zahtevnostne skupine največ en mesec,

-

za dela IV. zahtevnostne skupine največ dva meseca,

-

za dela V. zahtevnostne skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. in IX. zahtevnostne skupine največ šest mesecev.

8. Pripravništvo

11. člen

Dolžina pripravništva se določi glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ šest mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo, za dela IV. in V. skupine traja najmanj 14 dni, za dela VI. skupine 21 dni in VII. skupine najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu pripravniku, ki pripravništvo opravlja tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.

Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

9. Razporejanje delavcev

12. člen

Delavec je dolžan opravljati naloge iz svojega delovnega področja, za katero je sklenil delovno razmerje in je navedeno v pogodbi o zaposlitvi.

Ob nastopu dela je praviloma razporejen v začetno zahtevnostno skupino, v katero spada delovno mesto, za katero je sklenil delovno razmerje.

13. člen

Delavec je dolžan začasno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, kakor jo ima delavec, v naslednjih primerih:

-

v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (požar, povodenj, potres ali druge elementarne nesreče),

-

kadar gre za reševanje človeških življenj,

-

ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za delo v podjetju,

-

zaradi nadomeščanja nenadoma odsotnega delavca, vendar največ 15 delovnih dni,

-

če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela,

-

če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči škoda,

-

v primeru okvare delovnih naprav.

Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo te okoliščine.

Sklep o razporeditvi delavca v skladu s predhodnim odstavkom sprejema poslovodni organ podjetja oziroma pooblaščeni delavec na predlog vodje organizacijske enote.

Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

Za čas razporeditve pripada delavcu osebni dohodek, kakor bi ga prejel na svojem delovnem mestu, oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.

10. Razporeditev iz kraja v kraj

14. člen

Delavec je lahko premeščen na delo v drug kraj, če mu je zagotovljeno primerno stanovanje oziroma če ima zagotovljen javni prevoz na delo in z dela, s tem da se mu čas odsotnosti z doma zaradi prevoza na delo in z dela ne poveča za več kot 2 uri.

15. člen

Delavca ni mogoče razporediti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če nima zagotovljenega ustreznega stanovanja (v skladu s stanovanjskimi standardi) v kraju, kamor je razporejen in je ta kraj oddaljen več kot 50 km,

-

če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev ogrozila delavčevo zdravstveno stanje,

-

če nima zagotovljenega prevoza z javnim prevoznim sredstvom,

-

če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot štiri ure; matere delavke z otrokom do treh let starosti ali očeta samohranilca pa, če pot traja več kot dve uri.

Sindikalnega zaupnika se lahko razporedi v drug kraj le s soglasjem sindikata.

Če je delavec brez svojega pristanka razporejen na delo v oddaljen kraj, kar zahteva spremembo stalnega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovnošolsko in srednješolsko).

11. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

16. člen

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni, o čemer mora biti delavec vnaprej obveščen. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katera je razporejen.

O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen, če to želi delavec, ki je v postopku.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.

O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, delavcu ne sme izreči sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.

O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju, odloča delavski svet oziroma organ, določen s statutom.

O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oziroma delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik delavcev.

V podjetjih z manj kot 50 delavci odloči o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji.

12. Delo na domu

17. člen

Podjetje organizira delo na domu, kadar je to ugodneje za podjetje in delavca.

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in podjetjem oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.

Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Podjetje oziroma delodajalec in delavec odločita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

Podjetje oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

13. Prenehanje delovnega razmerja

18. člen

Delavcu preneha delovno razmerje v skladu z zakoni o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo in določili splošnega akta v podjetju ter pogodbo o zaposlitvi.

19. člen

Odpovedni rok traja:

-

za dela od I. do III. zahtevnostne skupine 1 mesec,

-

za dela IV. in V. zahtevnostne skupine 2 meseca,

-

za dela od VI. do VIII. zahtevnostne skupine 3 mesece.

Odpovedni rok, naveden v predhodnem odstavku, se v sporazumu med delavcem in podjetjem lahko tudi skrajša.

Delavec ima v času odpovednega roka pravico in dolžnost ostati na delu in vestno opravljati dela, na katera je razporejen.

V času odpovednega roka ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila osebnega dohodka v trajanju 12 ur na mesec.

14. Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju oziroma pri delodajalcu

20. člen

V primeru, ko v podjetju predvidevajo trajni presežek delavcev, mora poslovodni organ podjetja najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikate podjetja, v primeru večjega števila delavcev pa najmanj dva meseca.

21. člen

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.

V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).

Kot drugi kriterij se upoštevajo delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

Kot tretji kriterij se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).

Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v podjetju oziroma pri delodajalcu.

Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.

V primeru, da se v kolektivni pogodbi podjetja ali splošnem aktu podjetja uredijo kriteriji in merila za ugotavljanje presežkov delavcev za delavce ugodneje, kot so urejeni s to pogodbo (npr.: opredeli se več kriterijev, opredeli se kumulativna uporaba kriterijev, ipd.), se uporabljajo določila podjetniške kolektivne pogodbe ali splošnega akta.

22. člen

Podjetje oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežka delavcev. Delavci morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

Sindikatom je treba posredovati program razreševanja presežkov delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred obravnavo na organu upravljanja podjetja.

Sindikati in delavci, za katere se v primeru začasnega prenehanja potreb po njihovem delu sprejemajo ukrepi v skladu z zakonom, morajo biti pisno obveščeni o razlogih za začasno prenehanje potreb po delu in o vrsti ukrepa najkasneje tri dni pred uveljavitvijo ukrepa.

15. Delovni čas

23. člen

Delovni čas v povprečju traja največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.

Prehodno obdobje traja do enega leta po uveljavitvi te pogodbe. Po preteku prehodnega obdobja lahko poslovodni organ skupaj s sindikati ponovno oceni, če je glede na rezultate poslovanja možen prehod na 40-urni delovni teden.

Poslovodni organ podjetja določi razporeditev delovnega časa v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar).

V primeru, da padeta eden oziroma dva dneva med praznike ali dela proste dneve, se lahko ti dnevi prerazporedijo na proste sobote ali pa se za te dneve določi kolektivni dopust.

24. člen

Dnevni delovni čas organizira podjetje glede na potrebe poslovnega procesa ob upoštevanju mnenja sindikata podjetja. Tedenski fond ur naj bo praviloma enakomerno razdeljen na pet delovnih dni.

Polni delovni čas se lahko prerazporeja v okviru 6 mesecev, če tako prerazporeditev zahtevajo razmere v podjetju (roki dobave, zastoji, vremenske prilike, itd.), tako da v tem obdobju ne presega povprečnega tedenskega fonda ur.

V primeru prerazporejanja delovnega časa v daljšem časovnem obdobju mora podjetje obvestiti stranki kolektivne pogodbe.

Delo v podaljšanem delovnem času

25. člen

Delo preko polnega delovnega časa se določi le, če dela ni mogoče opraviti s prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi, vendar največ 9 ur tedensko oziroma 30 ur mesečno.

Delavce se o delu preko polnega delovnega časa seznani en dan prej.

Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o potrebi po uvedbi dela preko polnega delovnega časa spremlja organ upravljanja v podjetju.

Delavci se lahko odločijo za delo preko polnega delovnega časa izven primerov iz zakona v delovnih razmerjih pod naslednjimi pogoji:

-

da so predhodno seznanjeni s cilji dela,

-

da se tako odločijo delavci z osebnim izjavljanjem ali preko organa upravljanja.

26. člen

Delavcu ni mogoče odrediti dela v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če delavec navede upravičene razloge za njegovo odklonitev, opredeljene v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi podjetja.

27. člen

Delovni čas, ki je v povprečju daljši od polnega delovnega časa in v obračunskem obdobju ni bil prerazporejen, se obračuna kot podaljšano delo.

Krajši delovni čas

28. člen

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, ima praviloma enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

V primeru, da delavec dela s krajšim delovnim časom, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.

Podjetje lahko v primeru začasnega pomanjkanja dela skrajša poprečni delovni čas do 36 ur tedensko, brez nadomestila za skrajšani delovni čas, če se s tem strinja večina prizadetih delavcev.

V primeru skrajšanja delovnega časa zaradi ekonomskih težav, ko podjetje zaprosi za pokrivanje nadomestila pristojni zunanji organ, mora dobiti soglasje podpisnikov te kolektivne pogodbe.

16. Odmori, počitki, dopusti, odsotnosti z dela

29. člen

Letni dopust traja najmanj 20 delovnih dni.

Podjetja bodo povečano število dni letnega dopusta od sedanjega minimuma (18 dni) združevala v kolektivne odsotnosti pred novoletnimi oziroma drugimi prazniki, razen v podjetjih, kjer se zahteva kontinuiran proces dela.

Pri obračunu letnega dopusta se upošteva 5-dnevni delovni teden.

Pri določanju dolžine letnega dopusta se morajo upoštevati naslednji kriteriji:

Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije

Časovnica