TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se III., IV. in del V. točke sodbe sodišča prve stopnje spremenijo, in sicer tako, da se ugotovljena terjatev toženca v III. točki zviša za 1.000 EUR, v IV. točki se pobota ugotovljena tožnikova terjatev s toženčevo v znesku 1.779,63 EUR, v V. točki pa se besedilo „Tožena stranka je dolžna tožniku plačati 34.379,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2008 dalje [...]“ nadomesti z besedilom: „Toženec je dolžan tožniku plačati 33.379,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.175,79 EUR od 30. 8. 2008[...]“

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi.

III. Toženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Tožencu, ki je bil z odločbo o denacionalizaciji postavljen za skrbnika vrnjenega premoženja, je skrbništvo prenehalo s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega je premoženje med drugim dedoval tudi tožnik.

Toženec bi moral na tožnika prenesti koristi, ki jih je dosegel z oddajanjem vrnjenega premoženja. Takšna obveznost izhaja iz analogne uporabe določb o mandatni pogodbi. Gre za zakonsko analogijo, ki jo dopušča tudi 2. odst. 3. čl. ZS in ki zapolnjuje pomanjkljivo zakonsko ureditev v ZZZDR glede razmerja med skrbnikom (denacionaliziranega premoženja) in varovancem (dediči tega premoženja) po prenehanju skrbništva.