TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne predlog predlagatelja:

„1. Ugotovi se nezakonitost stavke, ki so jo napovedali reprezentativni sindikati A. Enota A., A. Enota B., C. – Enota A. in Sindikat D. dne 19. 4. 2012 in izvedene od 25. 4. 2012 s strani nasprotnih udeležencev.“

Predlagatelj je dolžan nasprotnima udeležencema povrniti stroške postopka v višini 2.453,64 EUR, v roku 15 dni pod izvršbo.

Predlagatelj je dolžan nasprotnima udeležencema povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.815,00 EUR, v roku 15 dni pod izvršbo.

ZStk ne daje sodišču podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti, kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči in delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu. Vrhovno sodišče RS je sicer res že zavzelo stališče, da mora zakonska ureditev prestati test sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti stavka nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine oziroma svoboda gospodarske pobude, ob tem pa je navedlo tudi, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo, ter poudarilo, da to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega v lastnino delodajalca, kot v njegovo gospodarsko pobudo. Pravica do stavke pomeni legalizacijo tiste škode, ki izvira iz odklonitve oziroma neizvajanja dela. Stavka ni prenehanje dela delavcev, temveč je sredstvo za dosego določenega cilja (ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela).

ZStk v 4. čl. določa, da stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Začasna prekinitev stavke je bila le ponudba delodajalcem, da so se dogovarjali o stavkovnih zahtevah. Delavci so namreč pričeli z delom, pri čemer je bil v nadaljevanju sklenjen sporazum, iz katerega izhaja, da bosta reprezentativna sindikata takoj po podpisu sporazuma zamrznila stavkovne aktivnosti in prenehala s stavko in da najkasneje do določenega datuma ne bosta pričela izvajati novih stavkovnih aktivnosti z vsebinsko istimi zahtevki. Če štejemo, da sporazum ni bil sklenjen, ker ga lahko sklenejo samo stranke, ki se pogajajo, ne pa ena stranka, je stavka formalno še trajala, in je bila zaključena šele z dnem, ko je bil sklenjen sporazum o zaključku stavke. Zato stavka iz navedenega razloga ni nezakonita.