Nalaganje dokumenta...
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-701/2017, stran 2054 DATUM OBJAVE: 24.3.2017
RS 14-701/2017
701. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve
Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08)
R A Z G L A Š A M O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve
Št. 3505-5/2016
Koper, dne 24. februarja 2017
Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r.
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01, 29/03 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 23. februarja 2017 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za vertikalno povezavo obalnega območja z Markovim hribom in spremljajoče parkovne ureditve (v nadaljevanju: prostorski akt), ki ga je izdelalo podjetje PS Prostor d.o.o. Koper, pod številko U/005-2016.
2. člen
(sestavni deli prostorskega akta)
(1)
Prostorski akt vsebuje besedni in grafični del ter priloge.
(2)
Besedni del vsebuje:
-
odlok.
(3)
Grafični del vsebuje:
1.
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve v širšem območju
2.
Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3.
Ureditvena situacija, M 1:1000
3.
1 Ureditvena situacija, Izsek Priobalni pas, M 1:500
3.
2 Ureditvena situacija, Izsek Zgornja vstopno/izstopna točka, M 1:500
3.
3 Prerezi, M 1:400
4.
Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
5.
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
5.
1 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – Zasnova prometne ureditve
6.
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in varovanje kulturne dediščine
7.
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8.
Načrt parcelacije.
(4)
Priloge prostorskega akta so:
1.
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje
2.
Prikaz stanja prostora
3.
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4.
Smernice in mnenja
5.
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6.
Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PROSTORSKIM AKTOM
3. člen
(predmet prostorskega akta)
(1)
Prostorski akt določa mejo urejanja, funkcijo območja, lego, pogoje za projektiranje in gradnjo, ki vključujejo pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, pogoje za parcelacijo, pogoje za prometno in ostalo infrastrukturno opremljanje in urejanje območja, ukrepe varstva okolja, obrambe in zaščite, obveznosti investitorja in izvajalcev, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter določbe v zvezi z veljavnostjo prostorskih aktov in nadzorom nad izvajanjem odloka.
(2)
Predmet prostorskega akta je vertikalna povezava v obliki dvigala oziroma ustrezna tehnološka rešitev, ki sledi napredku tehnike in je namenjena vzpostavitvi komunikacije med stanovanjsko sosesko na pobočjih Markovega hriba in obalno promenado.
(3)
Skladno s smernicami in pogoji nosilcev urejanja prostora so predmet prostorskega akta tudi druge prostorske in infrastrukturne ureditve na sosednjih ali vplivnih območji, če jih pogojuje izvedba osnovnih ureditev iz predhodnega odstavka tega člena.
4. člen
(opis prostorske ureditve)
(1)
Izhodišče programske zasnove je vzpostavitev vertikalne komunikacijske povezave, ki bo povezala gosto naseljeno stanovanjsko območje na Markovem hribu z obalnim območjem z navezavami proti Žusterni in središču mesta Koper, kjer so zgoščeni raznovrstni urbani programi in vsebine. Funkcionalni pomen kakor tudi mikrolokacija vertikalne povezave sta utemeljena v več strokovnih podlagah in prostorskih dokumentih:
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine Koper (marina in komunalni privezi, v letu 2004) (Uradni list RS, št. 96/04);
-
Odlok o lokacijskem načrtu »Marina in komunalni privezi« v Kopru (Uradni list RS, št. 90/05, 31/16);
-
Trajnostna urbana strategija mesta Koper (2016);
-
Regionalni razvojni program za Južnoprimorsko regijo 2014–2020.
(2)
Prostorska ureditev obsega umestitev osnovnega objekta vertikalne komunikacije v obliki dvigala oziroma ustrezne tehnološke rešitve, ki sledi napredku tehnike, s spremljajočimi ureditvami na vstopno/izstopnih točkah in vključitvijo v ureditve kontaktnega prostora.
(3)
Predvidena ureditev strukturno in funkcionalno dopolnjuje obstoječo urbanistično in krajinsko podobo širšega območja Markovega hriba in pasu obalne izravnave med Semedelo in Žusterno. Predvidena ureditev bo v dani prostorski kontekst vnesla opazen strukturni poudarek.
5. člen
(funkcija območja in prostorske ureditve)
(1)
Namenska raba parcel znotraj ureditvenega območja prostorskega akta je ureditveno območje za poselitev, podrobnejša namenska raba pa je območje za rekreacijo in urbano zelenje (KZ), območje za centralne dejavnosti (KC), območje za stanovanja (KS) ter območje za promet in zveze (KT).
(2)
Načrtovana prostorska ureditev predstavlja pomembno funkcionalno nadgradnjo urbanega prostora mesta Koper. Predvideni objekti in ureditve so pomembne za delovanje mesta z vidika spodbujanja trajnostne mobilnosti v mestu, saj bo omogočala komunikacijo pešcev in kolesarjev na izjemno frekventni relaciji med gosto naseljenim stanovanjskim območjem na Markovem hribu z obalnim območjem in naprej proti Žusterni in središču mesta.
6. člen
(vrste osnovnih objektov glede na namen)
Skladno z enotno klasifikacijo objektov (CC-SI) so dopustni naslednji osnovni objekti pod pogoji tega odloka:
|
1
|
STAVBE
|
|
12112
|
Gostilne, restavracije in točilnice
|
|
12410
|
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
|
|
2
|
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
|
|
21120
|
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
|
|
214
|
Mostovi, viadukti, predori in podhodi
|
|
222
|
Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
|
|
24122
|
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
|
|
24205
|
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
|
7. člen
(vrste gradenj in dopustnih posegov)
V območju so dopustni naslednji posegi in gradnje:
-
gradnja novih stavb in objektov,
-
odstranitev objektov,
-
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov,
-
urejanje prometnih površin in ureditev,
-
urejanje energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture,
-
urejanje zelenih površin.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
8. člen
(lega in meja območja)
(1)
Območje leži v pobočju klifa in na delu obalne izravnave med Semedelo in Žusterno. Na severu območje zamejuje obalna promenada in kolesarska steza, na zahodu zazidava Žusterna, na vzhodu območje prometne infrastrukture ceste Koper–Žusterna in vstopnega portala predora Markovec, proti jugu pa se navezuje na park in parkirišče ob Ulici Vena Pilona.
(2)
Območje obsega 3,3 ha na parcelah ali delih parcel št. 3/9, 3/10 v k.o. Morje in 338/1, 338/2, 348/1, 352/1, 352/2, 352/6, 352/27, 352/4, 352/5, 363/10, 364/1, 364/2, 4580/7, 4580/9, 6515/2, 6517 v k.o. 2606 Semedela.
(3)
Lega območja v širšem prostoru in meja območja sta prikazani na načrtih grafičnega dela iz 2. člena odloka.
9. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1)
Obravnavano območje predstavlja nepozidan del klifa med Semedelo in Žusterno s kontaktnim območjem. Območje je v naravi strmo gozdnato pobočje klifa, z izravnavo proti morju.
(2)
Predvidena prostorska ureditev bo strukturno dopolnila obstoječe ureditve v širšem prostoru Markovega hriba in obalnega območja med Semedelo in Žusterno.
(3)
Predvidena prostorska ureditev pa bo še pomembnejša z vidika funkcionalne nadgradnje in vključitve v mestno prometno mrežo. Ključna je neposredna navezava na sistem pešpoti in kolesarskih povezav v mestu, kakor tudi na omrežje javnega potniškega prometa in na druge prometne površine (ceste, parkirišča). Možna je tudi navezava na morsko komunikacijsko os ob vzpostavitvi morskega potniškega prometa. S tem bo vzpostavljeno optimalno intermodalno prehajanje in povezljivost različnih transportnih načinov v notranjem mestnem in širšem prometnem sistemu.
(4)
Zasnova infrastrukturnega opremljanja načrtuje oskrbo z navezavami na omrežja gospodarske javne infrastrukture na sosednjih območjih.
IV. ZASNOVA PROSTORSKE UREDITVE S POGOJI IN USMERITVAMI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
10. člen
(zasnova prostorske ureditve)
(1)
Prostorsko ureditev tvorijo:
-
nosilna vertikalna konstrukcija s panoramskim dvigalom in razgledno ploščadjo;
-
mostna konstrukcija za navezavo zgornje vstopno/izstopne postaje na območje parka ob Osnovni šoli Antona Ukmarja na Markovem hribu;
-
spodnja vstopno/izstopna ploščad s servisno navezavo na javno cestno infrastrukturo;
-
peš- in kolesarska komunikacija s spremljajočo parkovno ureditvijo v smeri obalne promenade;
-
spremljajoča zunanja ureditev za navezavo na kontaktna območja in
-
gospodarska javna infrastruktura.
(2)
Prostorska ureditev pomeni vzpostavitev vertikalne komunikacijske povezave med Markovim hribom, obalnim območjem in mestnim središčem Kopra. Povezava bo pomembno olajšala vsakodnevne migracije med stanovanjskimi soseskami in mestnim središčem in bo pomembno prispevala k trajnostni mobilnosti v mestu. Poleg tega bo vertikalna povezava in spremljajoče parkovne ureditve v urbanem prostoru mesta Koper in v okviru mestne obale predstavljala izjemno privlačen, sodobno oblikovan grajeni urbani poudarek.
11. člen
(pogoji za umeščanje in arhitekturno oblikovanje)
(1)
Oblikovalska zasnova vertikalne povezave izhaja iz dveh osnovnih izhodišč:
-
z vidika uporabnosti zagotoviti varno, zanesljivo in privlačno komunikacijsko povezavo med obalnim območjem in Markovim hribom;
-
ustvariti atraktivno vertikalno grajeno strukturo kot nov prostorski poudarek.
(2)
Umestitev grajenih struktur v prostor, njihova zasnova, oblikovanje in izvedba naj sledijo sodobnim arhitekturno-urbanističnim smernicam, načelom izvedbenotehnično in funkcionalno zanesljive in racionalne gradnje, ob upoštevanju naravnih in ustvarjenih danosti in omejitev prostora, v katerega se umeščajo.
(3)
Osnovni objekt vertikalne povezave je umeščen v strmo pobočje klifa, ki se bo s spremljajočimi objekti in zunanjo ureditvijo navezal na okolico.
(4)
Višinski gabariti konstrukcije vertikalne povezave in ostalih objektov so razvidni iz načrtov grafičnega dela iz 2. člena odloka.
(5)
Osnovni objekt vertikalne povezave je zasnovan kot nosilna konstrukcija z notranjimi komunikacijskimi osmi, ki povezujejo spodnje vstopno/izstopne prostore ter panoramsko ploščad na vrhu. V vznožju stebra se umestijo tudi servisni in tehnični prostori za potrebe obratovanja in vzdrževanja objekta. Na panoramski ploščadi se lahko uredijo prostori za gostinsko dejavnost, vendar pa mora biti zagotovljen tudi javni dostop do razgledišča. Panoramska ploščad je z mostno konstrukcijo povezana z zgornjo vstopno/izstopno točko v parku pri Osnovni šoli Antona Ukmarja.
(6)
Umestitev, oblikovanje in tehnična zasnova vseh objektov in ureditev morajo zagotavljati njihovo zanesljivost skladno s predpisi, pri čemer je vse posege in gradnje treba optimizirati glede vplivov na okolje in učinkov v prostoru (statična stabilnost terena, zaščita pred erozijo in plazenjem, vključitev sestavin kulturne dediščine, rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture ipd.).
(7)
Zasnova in oblikovanje vseh objektov mora zagotavljati varno uporabo vseh uporabnikov ter neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam.
12. člen
(pogoji za krajinsko urejanje)
(1)
Z urejenimi zunanjimi površinami se vzpostavi oblikovno skladna urbana ureditev grajenih struktur in odprtega prostora. Urejene zunanje površine predstavljajo sestavino, s katero se predvidena prostorska ureditev strukturno in funkcionalno vključi v obstoječe stanje v prostoru in naveže na ureditve kontaktnih območij.
(2)
Posegi so delno umeščeni na območje klifa, kjer se v čim večji meri ohranjata naravna konfiguracija terena in naravna vegetacija.
(3)
Zasnova zunanje ureditve vključuje zelene in tlakovane pohodne površine, prometne, intervencijske in druge manipulacijske površine. V okviru zunanjih površin se uredijo dostopi in intervencijski uvozi, parterne ureditve in ploščadi, parkovne ureditve in druge odprte mestne površine in ureditve (sprehajališča, otroška igrišča ipd.).
(4)
Zunanja ureditev na območju amfiteatra in parka na obalni ravnini se višinsko uredi na minimalni višinski koti +2,65 m.n.v., ki je poplavno varna kota. Ureditve na robnih območjih in navezave na obstoječe ureditve na kontaktnih območjih so v smislu zveznega vklapljanja prostorskih ureditev lahko višinsko umeščene pod koto +2,65 m.n.v., ki pa ne zagotavlja poplavne varnosti v primeru pojava 10- in 100-letnih gladin morja.
(5)
Zasnova, oblikovalske in tehnične rešitve zunanjih ureditev morajo upoštevati oblikovno in funkcionalno zasnovo vertikalne povezave, terenske razmere in navezave na obstoječe obodne ureditve in ureditve na sosednjih območjih.
(6)
Za potrebe intervencije morajo biti zagotovljeni intervencijski dostopi, prehodi in površine ter njihova nemotena uporaba. Temu je treba prilagoditi podrobnejše načrtovanje programov in oblikovanja zunanjih površin, prometno ureditev, opremo in signalizacijo ter tudi režim njihove uporabe.
(7)
Ureditve zunanjih površin morajo omogočati uporabo in dostope funkcionalno oviranim osebam.
(8)
Vse proste površine se zatravijo in zasadijo. Pri zasaditvah naj se uporabljajo lokalno uveljavljene rastlinske vrste. Pri načrtovanju nasadov je treba upoštevati vidik minimalnega vzdrževanja ob ustrezni funkciji in videzu nasada, zagotavljanje varnosti in preprečevanje funkcionalnih vplivov na druge elemente prostorske ureditve (infrastrukturni vodi, prometne in intervencijske površine, varnost uporabnikov …).