TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelja in prva nasprotna udeleženka sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Med udeleženci obravnavanega postopka je bil sporen mejni prostor med parcelama predlagateljev in nasprotne udeleženke, saj sta predlagatelja zatrjevala drugačen potek meje kot nasprotna udeleženka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo mejo med parcelama.

Podlago za ureditev meje po kriteriju močnejše pravice (v okviru rezervne argumentacije pa tudi po podrednem kriteriju zadnje mirne posesti) je sodišče prve stopnje pravilno našlo v konsistentnosti njenih trditev in izpovedbe, skladnih s potekom najverjetnejše katastrske meje, kot jo je ugotovil izvedenec.

Izvedenec se pri ugotavljanju najverjetnejše katastrske meje ni oprl zgolj na analizo katastrskih podatkov, temveč je njihovo pravilnost (natančnost) preveril tudi glede na stanje v naravi, upoštevajoč lokacijo mejnih znamenj. Vse ugotovljeno je tudi primerjal s potekom meje, kot so jo zatrjevali oziroma ob geodetski izmeri pokazali predlagatelja in nasprotna udeleženka. Njegova ocena o (ne)natančnosti prenosa najverjetnejše katastrske meje iz načrtov v naravo (do + oziroma - 10 m) zato ne more biti odločilna.