TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba:

- v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 3.818,04 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 700,00 EUR od 24. 10. 2019 do 7. 9. 2020, od zneska 900,00 EUR od 2. 10. 2019 do 7. 9. 2020, od zneska 1.978,04 EUR od 30. 1. 2020 do 7. 9. 2020, od zneska 1.218,04 EUR od 20. 3. 2020 do plačila, od zneska 1.300,00 EUR od 3. 5. 2020 dalje do plačila in od zneska 1.300,00 EUR od 17. 6. 2020 dalje do plačila;

- v II. točki izreka spremeni tako, da je tožnica dolžna toženki v 15 dneh povrniti toženki 1.097,82 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. Tožnica je dolžna toženki v 15 dneh povrniti 624,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Tožeča stranka je v tožbi podala svoj način vračunavanja delnih izpolnitev, ki pa mu je tožena stranka v odgovoru konkretno oporekala in podala svoj način. S tem je prevalila procesno trditveno in dokazno breme nazaj na tožečo stranko, ki bi morala pojasniti zakaj način vračunavanja tožene stranke ni bil pravilen oz. kako je ona upoštevala te izpolnitve. Na te trditve ni konkretno odgovorila, na podlagi zbranega gradiva pa se nikakor ni bilo mogoče prepričati o višini zahtevka, zaradi česar je po višini nesklepčen.

Najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, brez da bi bilo potrebno kakšno dejanje strank. V odsotnosti trditev, da bi tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po tem, ni mogoče govoriti o avtomatičnem podaljšanju najemne pogodbe.