Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja...

956. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27)

Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) ter 109. in drugega odstavka 169.a člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) je Državni zbor na seji 27. marca 2018 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 (ReNPVZD18–27)

SEZNAM KRATIC

AVP	Javna agencija RS za varnost prometa
ESENER	Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (EU-OSHA)
ESS	Ekonomsko-socialni svet
EU-OSHA	Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu
Eurofound	Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer
EWCS	Evropska raziskava o delovnih pogojih (Eurofound)
IKT	Informacijsko-komunikacijske tehnologije
IRSD	Inšpektorat Republike Slovenije za delo
MDDSZ	Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
MF	Ministrstvo za finance
MOD	Mednarodna organizacija dela
MZ	Ministrstvo za zdravje
Resolucija ReNPVZD	Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 126/03)
SURS	Statistični urad RS
ZVZD-1	Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

UVOD

Sodoben sistem varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na spodbujanju kulture varnosti in zdravja pri delu ter je naravnan v preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je temelj vsakega učinkovitega gospodarstva. Dobro organiziran in na vseh ravneh uveljavljen sistem varnosti in zdravja pri delu, ki ga dopolnjujejo tudi programi promocije telesnega in duševnega zdravja pri delu, pripomore k dobremu počutju delavcev pri delu. Bolj varna in zdrava delovna mesta prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva ter vzdržnosti socialnih blagajn.

Namen tega nacionalnega programa je povezati vse deležnike v sistemu varnosti in zdravja pri delu, da bodo po svojih najboljših močeh in v skladu s svojim poslanstvom združili moči in sodelovali pri uresničevanju splošno sprejete vizije na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. Ustvariti in vzdrževati moramo delovno okolje, ki bo ohranjalo zdravje delavcev skozi celotno delovno dobo, da bodo lahko delali dlje in jim bo opravljeno delo v osebno zadovoljstvo.

Pri oblikovanju ciljev nacionalnega programa so bile upoštevane spremembe v družbi, potrebe delodajalcev in delavcev ter napovedi novih tveganj v delovnem okolju. Cilji so načrtovani tako, da so uresničljivi, a vendarle ambiciozni in daljnosežni.

Ta nacionalni program nadomešča Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS, št. 126/03; v nadaljevanju: resolucija ReNPVZD), ki pomeni prvi strateški dokument na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. Ta je nastajala med obsežnimi ekonomskimi in družbenimi spremembami ter je poskušala odgovoriti na potrebe po posodobitvi sistema varnosti in zdravja pri delu ter njegovi prilagoditvi nastalim razmeram. Resolucija ReNPVZD je opredeljevala cilje, aktivnosti in ukrepe za njihovo doseganje, ne pa tudi nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje izvajanja. Prav tako resolucije niso spremljali podrobnejši izvedbeni načrti.

Pri pripravi tega nacionalnega programa so bile med drugim upoštevane ugotovitve Analize izvajanja resolucije ReNPVZD in ocene stanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Ta je bila javnosti prvič predstavljena 15. oktobra 2015, medtem ko jo je Svet za varnost in zdravje pri delu obravnaval 13. januarja 2016.

Ocena stanja nadalje temelji na ugotovitvah najpomembnejših evropskih raziskav na področju delovnih pogojev, to so: ESENER-1 (EU-OSHA, 2009), ESENER-2 (EU-OSHA, 2014), EWCS-5 (Eurofound, 2010) in EWCS-6 (Eurofound, 2015), pri čemer je treba poudariti, da je Slovenija za zadnje tri raziskave naročila izvajanje anketiranja na povečanem vzorcu in si tako zagotovila kakovostne in mednarodno primerljive podatke o delovnih pogojih v Sloveniji.

Podlaga za ta nacionalni program so tudi 4. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) ter nekateri mednarodnopravni instrumenti, še zlasti Konvencija MOD št. 187 o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu ter spremljajoče Priporočilo MOD št. 197.

Omeniti velja Strateški okvir EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2014–2020, v katerem so opredeljeni glavni izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki zahtevajo ukrepanje EU:

-

prvi izziv pomeni potrebo po izboljšanju izvajanja predpisov v državah članicah, zlasti s povečanjem zmogljivosti mikro in malih podjetij za uvedbo učinkovitih in uspešnih ukrepov za preprečevanje tveganj;

-

drugi izziv pomeni učinkovitejše preprečevanje z delom povezanih bolezni z obravnavo obstoječih, novih in nastajajočih tveganj;

-

tretji izziv so demografske spremembe.

Strateški okvir EU spodbuja države članice, da sprejmejo in izvajajo nacionalne strategije za varnost in zdravje pri delu.

Pomembno vlogo ima tudi Sporočilo Komisije COM(2017)12 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom »Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu«, ki poudarja naslednje prioritete EU na področju varnosti in zdravja pri delu:

-

krepitev boja proti poklicnemu raku z zakonodajnimi predlogi, smernicami in ozaveščanjem;

-

pomoč podjetjem, še zlasti mikro in majhnim podjetjem, pri izpolnjevanju predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu;

-

sodelovanje z državami članicami in socialnimi partnerji pri odpravi ali posodobitvi zastarelih predpisov in osredotočenosti na zagotavljanje boljše in obsežnejše varnosti pri delu v praksi.

Visoka raven varnosti pri delu v Sloveniji ter dobro zdravje delavcev sta nujen pogoj za podaljševanje delovne dobe, aktivno in zdravo staranje. To zahteva ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja za vse delavce ter spodbujanje kulture preventive. Ocenjevanje tveganja, pri katerem se upošteva raznolikost delavcev, mora postati podlaga za prilagajanje delovnega mesta posameznikovim zmožnostim, spretnostim in njegovemu zdravstvenemu stanju. Za dvig kakovosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je temeljni dokument organizacije na področju varnosti in zdravja pri delu, je nujno potrebno tesno sodelovanje delodajalca, strokovnega delavca za varnost pri delu in izvajalca medicine dela. Ugotavlja se, da je zlasti vključevanje teh v postopke ocenjevanja tveganja nezadostno.

Uspešno podaljševanje delovnega življenja je močno odvisno od ustrezne prilagoditve delovnih mest in organizacije dela, vključno z delovnim časom, dostopnostjo delovnih mest in intervencijami na delovnih mestih, namenjenih starejšim delavcem. Dobro zasnovana delovna mesta in dobra organizacija dela koristijo vsem starostnim skupinam. Ključnega pomena je spodbujanje vseživljenjskega učenja in obratnega mentorstva. Inovativni proizvodi in storitve, ki temeljijo na rabi IKT, ponujajo širok obseg možnosti za izboljšanje zaposljivosti posameznika. Zelo pomembni so tudi ukrepi za rehabilitacijo in vrnitev na delovno mesto po daljši bolniški odsotnosti, ki preprečujejo trajno izključenost delavcev s trga dela.

Čeprav se v zadnjih letih raven varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji izboljšuje, je število nezgod pri delu še vedno veliko. Zaradi njih trpijo delavci, ki v nezgodi utrpijo poškodbe, njihovi svojci, organizacije, kjer se je poškodba zgodila, zdravstvena in pokojninska blagajna, gospodarstvo in celotna družba. Škodi zaradi poškodb pri delu se pridružuje škoda, ki jo utrpijo vsi našteti zaradi z delom povezanih bolezni. Po ugotovitvah raziskav Eurofounda, zlasti EWCS-6 (Eurofound, 2015), lahko vrsto težav delavcev na področju duševnega zdravja pripišemo posledicam slabe organizacije dela ali neprimernih načinov vodenja. Glede tega je prav tako treba sprejeti učinkovite strateške ukrepe, še zlasti v kontekstu demografskih sprememb.

Ob tem velja omeniti, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga delodajalcem načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Čeprav so socialni partnerji s finančno podporo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zadnjih letih na tem področju storili veliko, pa je treba programe promocije zdravja na delovnem mestu neprestano nadgrajevati in prilagajati spremenjenim okoliščinam.

Upoštevati je namreč treba, da se zaradi hitrih tehnoloških sprememb vse bolj radikalno spreminja delovno okolje. Avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija močno vplivajo na organizacijo dela, delovni čas, veščine, potrebne za opravljanje dela, delovne razmere in socialni dialog. Spreminjajo se celotne gospodarske panoge. Ustvarjajo se nove oblike zaposlitve in dela. Medtem ko nekateri poklici izginjajo, nastajajo novi. Vse več delavcev dela krajši ali daljši delovni čas izven prostorov delodajalca, tj. izven nadzorovanega delovnega okolja. Raziskovalci Univerze v Oxfordu, ki so analizirali podatke EWCS (Eurofound), opozarjajo, da je negotovo načrtovanje delovnega časa vse bolj razširjeno, zlasti v dejavnosti trgovine na drobno, kar se kaže na zdravju milijonov evropskih delavcev, ki trpijo zaradi anksioznosti. Nadalje izginjajo ali se zmanjšujejo nekatera fizikalna tveganja v zvezi z delom, pojavljajo pa se nova tveganja, o posledicah katerih vemo malo ali nič. Avtomatizacija, robotika in družba naraščajočih zahtev vplivajo tudi na raven varnosti in zdravja pri delu. V razmerah, ko govorimo o četrti industrijski revoluciji, je potreben nov premislek o sistemu varnosti in zdravja pri delu, saj ta ne daje odgovora na nekatera pomembna vprašanja sodobnega delovnega okolja.

Če bosta Vlada Republike Slovenije in Ekonomsko-socialni svet presodila, da so se razmere v družbi in delovnem okolju toliko spremenile, da jih nacionalni program ne odraža, bosta predlagala njegove spremembe in dopolnitve oziroma bosta dala pobudo za sprejem novega nacionalnega programa.

VIZIJA

Varnost in zdravje ter dobro počutje pri delu so najvišja prioriteta v delovnem okolju in temelj trajne poslovne uspešnosti.

Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je nacionalni interes in interes delavcev ter obveza delodajalcev.

Prizadevanje za dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju mora postati skupna zaveza Vlade Republike Slovenije, socialnih partnerjev, podjetij in delavcev.

STRATEŠKI CILJI IN UKREPI ZA URESNIČITEV CILJEV

1. STRATEŠKI CILJI, USMERJENI V ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRI DELU

1.1.

Zmanjšanje števila nezgod pri delu za 20 % v naslednjih 10 letih (Glej opombo 1)

1.2.

Zagotovitev varne uporabe nevarnih kemičnih snovi v delovnem procesu ter nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi

1.3.

Zagotovitev kakovostnega izvajanja strokovnih nalog varnosti pri delu

Strateški cilji, usmerjeni v zagotovitev varnosti pri delu, temeljijo na razumevanju, da je preprečevanje nezgod pri delu ena od glavnih nalog zagotavljanja varnosti pri delu.

Analiza izvajanja resolucije ReNPVZD in letna poročila IRSD kažejo, da število prijavljenih delovnih nezgod od leta 2007 stalno upada. Vendar pa statistično upadanje števila nezgod vprašani deležniki večinoma pripisujejo dejstvu, da so se leta 2011 spremenile definicije poročevalskih kategorij, problemu podporočanja in ekonomski krizi, ki je prizadela zlasti dejavnost gradbeništva kot enega od glavnih generatorjev nezgod pri delu. Nobena analiza ne napotuje na sklep, da se je število nezgod zmanjšalo zaradi ukrepov, izvedenih na podlagi resolucije ReNPVZD, in/ali zaradi višje ravni kulture preventive v Sloveniji.

Tudi število nezgod pri delu, ki so imele za posledico smrt delavcev, je v obdobju 2007-2010 upadalo, vendar se je po letu 2010 trend obrnil. Število nezgod pri delu s smrtnim izidom se tako spet povečuje.

Navedeni podatki, ocene in ugotovitve napotujejo na sklep, da s statističnim upadom števila nezgod pri delu ne moremo biti zadovoljni in je treba sprejeti ustrezne ukrepe in ponuditi tudi spodbude za delodajalce. Uporabljeni ukrepi morajo pripeljati do dolgoročno vzdržnega števila nezgod pri delu, to je do stanja, ko bo zaradi višje ravni kulture preventive v delovnem okolju incidenca nezgod pri delu manjša in neodvisna od dviga ali upada ekonomskih aktivnosti v državi ali v posameznih, posebej izpostavljenih gospodarskih panogah.

Med cilji, usmerjenimi v varnost pri delu, je treba posebej poudariti zagotovitev varne uporabe nevarnih kemičnih snovi v delovnem procesu.

Kemikalije so postale sestavni del našega življenja, obkrožajo nas tako v delovnem okolju kot tudi v okolju, v katerem živimo. Podpirajo naše številne aktivnosti ter lajšajo in zdravijo bolezni in zdravstvene težave. V naše telo prehajajo z vdihavanjem, skozi kožo in oči ter z zaužitjem. Kljub dejstvu, da kemikalije podpirajo marsikatera naša prizadevanja, ima njihova nepravilna uporaba lahko hude negativne kratkoročne ali dolgoročne učinke na zdravje ljudi. Področje varne uporabe nevarnih kemikalij je dobro pokrito z obvezujočimi predpisi. V Sloveniji je tudi vzpostavljen Informacijski sistem za kemikalije (ISK), ki omogoča relativno dober in celovit pregled nevarnih kemikalij, ki se uporabljajo v delovnih procesih. IRSD v svojih letnih poročilih ugotavlja, da delodajalci pogosto ne vedo, da pri svojem delu uporabljajo nevarne kemikalije, še manj pa poznajo njihove dolgoročne škodljive učinke na zdravje delavcev. Ob odsotnosti vzpostavljenega sistema odkrivanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni ter bolezni, povezanih z delom, in ob odsotnosti pravega medicinskega nadzora nad zdravstvenim stanjem izpostavljenih delavcev so sicer obvezujoče meritve koncentracij nevarnih kemičnih snovi v delovnem okolju brezpredmetne in brez realnega učinka oziroma posledic.

Ker neprestano nastajajo velike količine in vrste novih kemikalij in njihovih zmesi, o učinkih katerih se ve zelo malo ali nič, je treba v skladu s spoznanji stroke sproti spreminjati in dopolnjevati predpise, ki določajo dovoljene mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem. Z regulacijo njihove proizvodnje ali uporabe je mogoče že na izvoru odpravljati tveganja za zdravje. S posodobitvijo predpisov na področju uporabe nevarnih kemičnih snovi in s kampanjami ozaveščanja delodajalcev in delavcev ter tudi širše javnosti bo Slovenija prispevala k obvladovanju tega področja, ki mu posebno pozornost namenja Strateški okvir EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2014-2020, še zlasti pa Dogovor o ozaveščanju in izmenjavanju dobre prakse na področju zmanjševanja izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu, ki je nastal med nizozemskim predsedstvom EU leta 2016.

Prav tako si bo Slovenija aktivno prizadevala za dopolnitev Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu z mejnimi vrednostmi za vsaj petdeset najpogostejših rakotvornih snovi.

Poleg novonastajajočih tveganj je treba v delovnih procesih obvladovati tudi tradicionalna tveganja, kot so izpostavljenost hrupu pri delu ter druga fizikalna tveganja, ki so v slovenskem prostoru še vedno težava in pomemben razlog za bolniške odsotnosti z dela in prezgodnji odhod s trga dela. Iz podatkov EWCS-6 (Eurofound, 2015) izhaja, da 34 % slovenskih delavcev navaja, da so v delovnem okolju izpostavljeni hrupu najmanj četrtino delovnega časa (povprečje EU znaša 27 %), 32 % jih poroča, da so najmanj četrtino delovnega časa izpostavljeni visokim temperaturam (povprečje EU znaša 23 %), medtem ko jih je 23 % izpostavljenih nizkim temperaturam (povprečje EU znaša 21 %).

Zaradi izjemne zahtevnosti, kompleksnosti in interdisciplinarnosti področja varnosti in zdravja pri delu je treba neprestano skrbeti za kar najboljšo raven strokovnih znanj in usposobljenosti strokovnih delavcev ter za moralo in etiko pri opravljanju storitev. Strokovni delavci morajo postati ambasadorji in promotorji kulture preventive v delovnem okolju. To velja za vse strokovne delavce, še posebno za tiste strokovne delavce ali organizacije, ki imajo dovoljenje za opravljanje teh storitev. Naročniki njihovih storitev, ki odgovarjajo za izbiro in izvedbo ukrepov v kontekstu zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, imajo pravico verjeti, da bo strokovni delavec ali služba, ki je šel čez postopke preverjanja izpolnjevanja pogojev, svoje delo opravil po pravilih stroke in v delodajalčevo, predvsem pa delavčevo največjo korist.

Iz Analize izvajanja resolucije ReNPVZD in ocene stanja na področju varnosti in zdravja pri delu izhaja, da bi iskanje sinergij in sodelovanje morali postati bolj značilni tudi za razvoj univerzitetnega študija in raziskovanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Spodbuditi je treba intenziven razvoj izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela na področju varnosti in zdravja pri delu po zgledu že vpeljanih interdisciplinarnih domačih študijev (kot sta biomedicina ali varstvo okolja) ali primerljivih tujih programov. Interdisciplinarnost področja zahteva sodelovanje fakultet, ki že izvajajo posamezne programe in predmete, ter drugih institucij. Temeljni cilj tako zasnovanega študija in raziskovanja je poglobljeno razumevanje, ustvarjanje in prenos znanja na področju, ki ima pomembne in vseobsežne vplive na posameznika, organizacije in celotno družbo.

Ob upoštevanju omejenih sredstev za bazične in aplikativne raziskave, ki jih ima Slovenija na voljo, bo posebna pozornost namenjena razširjanju dognanj evropskih raziskovalnih institucij, še zlasti Eurofounda in EU-OSHA. Slovenija si bo prizadevala povečati delež proračunskih sredstev, namenjenih za bazične in aplikativne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu.

V postopkih izvajanja javnih naročil je potrebno zasledovati cilj, da delodajalci dosledno spoštujejo zahteve veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu EU, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava.

UKREPI ZA URESNIČITEV STRATEŠKIH CILJEV, USMERJENIH V ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRI DELU

1.1.1.	Priprava in izvedba programa akcij usmerjenega nadzora in svetovanja IRSD ter drugih pristojnih inšpekcijskih organov v zvezi s kakovostjo in ustreznostjo ocenjevanja tveganja v organizacijah
1.1.2.	Priprava in izvedba programa kampanj ozaveščanja o varnosti in zdravju pri delu v prometu, še zlasti v sodelovanju z AVP in Policijo, vključno z akcijami usmerjenega nadzora in svetovanja inšpekcijskih organov
1.1.3.	Priprava in izvedba programov kampanj ozaveščanja delodajalcev in delavcev v gradbeništvu za preprečevanje nezgod pri delu, vključno z akcijami usmerjenega nadzora in svetovanja IRSD
1.1.4.	Priprava in izvedba programa kampanj ozaveščanja delodajalcev in delavcev glede tveganj za padec z višine in v globino, vključno z akcijami usmerjenega nadzora in svetovanja IRSD
1.1.5.	Priprava in izvedba programa kampanj ozaveščanja malih delodajalcev in njihovih delavcev za preprečevanje nezgod pri delu, vključno z akcijami usmerjenega nadzora in svetovanja IRSD
1.1.6.	Uveljavitev diferencirane prispevne stopnje za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi predhodne analize in simulacije
1.1.7.	Proučitev možnosti za davčno razbremenitev investicij v varno in zdravo delovno okolje ter promocijo zdravja na delovnem mestu
1.1.8.	Priprava in izvedba programa izdelave praktičnih e-orodij za ocenjevanje tveganja OiRA, vključno z načrtom njihovega posodabljanja, promocijo, usposabljanjem delodajalcev za delo z njimi in vzpostavitev ter delovanje službe za pomoč uporabnikom
1.1.9.	Priprava in izdelave praktičnih e-orodij na področju varnosti in zdravja pri delu
1.1.10.	Uvedba nacionalnega priznanja za dosežke delodajalcev na področju celostnega pristopa k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu
1.2.1.	Revizija in priprava novega seznama zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem
1.2.2.	Priprava in izvedba programa usmerjenega nadzora in svetovanja IRSD v zvezi s pravilno uporabo in izvajanjem predpisov s področja nevarnih snovi, in sicer kemičnih, rakotvornih in mutagenih snovi, snovi, strupenih za razmnoževanje, ter azbesta
1.2.3.	Priprava in izvedba programa kampanj za ozaveščanje delodajalcev in delavcev ter širše javnosti o tveganjih pri delu z nanomateriali in endokrinimi motilci
1.2.4.	Priprava praktičnih smernic za ocenjevanje tveganja zaradi izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem
1.2.5.	Priprava in izvedba programa akcij poostrenega nadzora IRSD v zvezi s kakovostjo ocene tveganja zaradi izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem
1.2.6.	Podpis in izvajanje Dogovora o ozaveščanju in izmenjavanju dobre prakse na področju zmanjševanja izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu (Glej opombo 2)
1.3.1.	Kadrovska krepitev Sektorja za varnost in zdravje pri delu v okviru MDDSZ, ki bo prevzel tudi skrb za doktrino na področju varnosti in zdravja pri delu
1.3.2.	Kadrovska krepitev Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu v okviru IRSD
1.3.3.	Priprava in izvedba programa usposabljanj inšpektorjev za delo in drugih pristojnih inšpektorjev za izvajanje nadzora in svetovanja
1.3.4.	Priprava in izvedba programa usposabljanj strokovnih delavcev
1.3.5.	Priprava in izvedba programa akcij usmerjenega nadzora IRSD nad kakovostjo in ustreznostjo opravljanja strokovnih nalog varnosti pri delu pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov z dovoljenji za opravljanje strokovnih nalog
1.3.6.	Razvoj sodobnega interdisciplinarnega študija na področju varnosti in zdravja pri delu
1.3.7.	Povečanje proračunskih sredstev, namenjenih za bazične in aplikativne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu
1.3.8.	Spodbujanje interdisciplinarnega znanstvenoraziskovalnega dela na področju varnosti in zdravja pri delu
1.3.9.	Razširjanje dognanj tujih raziskav na področju varnosti in zdravja pri delu
1.3.10.	Spremljanje javnih naročil z vidika izpolnjevanja obveznosti predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu v praksi

23