TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prve tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se izrek po spremembi glasi:

„Tožena stranka A. A. - AG je dolžna tožeči stranki plačati znesek 11.789,99 EUR s 4 % letnimi zamudnimi obrestmi za čas od 25. 7. 2009 dalje do plačila, v 15 dneh.

Tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti od zneska 11.789,99 EUR za čas od 25. 7. 2009 dalje do plačila, ki presegajo 4 % letno obrestno mero, se zavrne.“

V preostalem se pritožba prve tožene stranke zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (točki IV in V izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka

Haaška konvencija (Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče) ima pri uporabi prednost pred ZMZPP, saj slednji v 4. členu določa, da se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Ovire za uporabo Haaške konvencije ne predstavlja niti Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. 7. 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), saj je v 28. členu te uredbe določeno, da ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki določajo kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti.

ZPP nima posebnih pravil o tem, kako naj ravna sodišče v primeru, kadar stranka propade v razmerju do enega sospornika, medtem ko proti drugemu delno ali v celoti uspe. Za take primere je v sodni praksi pogosto uporabljena metoda, ki se je je poslužilo tudi sodišče prve stopnje in ima podlago v prvem odstavku 161. člena ZPP.