Zakon o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

27. Zakon o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA ŠT. 159 O POKLICNI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV

Razglaša se zakon o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 195 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zbora republik in pokrajin dne 27. marca 1987 in na seji Zveznega zbora dne 30. marca 1987.

P št. 691

Beograd, 30. marca 1987

Predsednik Predsedstva SFRJ: Sinan Hasani l. r.
Podpredsednik Skupščine SFRJ: Nedo Borković l. r.

Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA ŠT. 195 O POKLICNI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV

Ratificira se konvencija Mednarodne organizacije dela št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je bila sprejeta v Ženevi 20. junija 1983 v angleškem in francoskem izvirniku.

Besedilo konvencije v francoskem izvirniku in slovenskem prevodu se glasi:

CONVENTION No 159 CONVENTION CONCERNANT LA RÉADAPTATION PROFESSIONNELLE ET L'EMPLOI DES PERSONNES HANDICAPÉES &fbco;binary entityId="978e5d53-6af5-477f-9351-094eca767c56" type="pdf"&fbcc;

Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela, ki jo je v Ženevi sklical administrativni svet Mednarodnega urada za delo in se je sestala na svojem 69. zasedanju 1. junija 1983, je upoštevajoč veljavne mednarodne norme iz priporočila o poklicni rehabilitaciji invalidov iz leta 1955 in iz priporočila o razvoju človeških resursov iz leta 1975, ugotovila, da je po sprejetju priporočila o poklicni rehabilitaciji invalidov, 1955, prišlo do pomembnih novosti glede pojmovanja potreb po rehabilitaciji, delovnega področja in organizacije služb za rehabilitacijo, kot tudi v zakonih in praksi številnih držav članic glede vprašanj, ki jih obravnava omenjeno priporočilo, in glede na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leto 1981 za Mednarodno leto invalidov s tem „Popolna udeležba in enakost" in da mora vseobsežen svetovni program akcije, ki se nanaša na invalide, omogočiti učinkovite ukrepe na mednarodnem in nacionalnem področju za realizacijo ciljev „popolne udeležbe" invalidov v družbenem življenju in razvoju ter „enakosti", je mnenja, da tak razvoj dogodkov terja, da se sprejmejo nove mednarodne norme na tem področju, pri katerih bo upoštevano zlasti, da je treba zagotoviti enake možnosti vsem kategorijam invalidov in njihovo enako obravnavanje glede zaposlovanja in integracije v skupnosti, tako v mestih kot tudi na podeželju, ter je odločila, da sprejme nekatere predloge glede poklicne rehabilitacije, kar je bila 4. točka dnevnega reda, in je sklenila, da te predloge oblikuje kot mednarodno konvencijo, zato je 20. junija 1983 sprejela naslednjo konvencijo z naslovom konvencija o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 1983.

DEFINICIJA IN PODROČJE UPORABE

V tej konvenciji pomeni izraz „invalid" osebo, katere možnosti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in da napreduje v njej, so precej zmanjšane zaradi telesne ali duševne prizadetosti, priznane po predpisih.

Glede te konvencije vsaka članica meni, da je namen poklicne rehabilitacije omogočiti invalidu, da zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in napreduje v njej, in da se na ta način prispeva k njegovi integraciji oziroma reintegraciji v družbo.

Vsaka članica izvaja določbe te konvencije tako, da izvaja ukrepe, ki ustrezajo razmeram in so v skladu s prakso v njeni državi.