TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Če prosilec za utemeljitev svoje prošnje poda le svojo izjavo, mora izkazati tako skladnost izjav, ki se nanašajo na zatrjevano preganjanje, kot tudi splošno verodostojnost, ki se ugotavlja na podlagi njegovih izjav in njegovega ravnanja pred vložitvijo prošnje in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite.

Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa je razvidno, da so bile v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZMZ pritožnikovim pooblaščencem v seznanitev in mnenje posredovane vse zbrane informacije, na katerih je tožena stranka utemeljila svojo odločitev. Pritožnik je na te informacije dal pripombe in poslal določene odlomke ter spletne naslove drugih informacij o njegovi izvorni državi. Dolžnost tožene stranke pritožnika opozoriti na nekonsistetnosti med njegovimi izjavami in zbranimi informacijami niti ne izhaja iz Procesne direktive II, ki v členu 12(1) določa samo, da je treba prosilcu in pooblaščencem zagotoviti dostop do zbranih informacij, ne pa, da ga je treba posebej opozarjati, da te informacije ne potrjujejo prosilčeve zgodbe.

Notranja zaščita se nanaša na drugačne primere, ko se prosilec ne more vrniti v svoj izvorni kraj zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo, pred čemer pa ga njegova izvorna država lahko zaščiti, če se nastani v njenem drugem delu. V obravnavanem primeru pa pritožnik sploh ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.