TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Tožnik je solastnik spornega stanovanja do ene polovice, do druge polovice pa je solastnica hči toženke. Tožnik souporabi tretje osebe, toženke, nasprotuje že od takrat dalje, ko je v izvršilnem postopku pridobil (izvirno) solastninsko pravico. Ne more biti sporno, da toženka nima pravnega naslova za uporabo celotnega stanovanja in je torej v razmerju do tožnika nedobroverna posestnica tuje stvari. Z uporabo njegovega dela stvari je pridobila premoženjsko korist, tožnik pa ima iz tega naslova tožbo zaradi neupravičene pridobitve zaradi uporabe stvari.

Pravilno in v skladu s sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da je toženka dolžna plačevati uporabnino v višini tržne najemnine, ki bi se lahko dosegla z oddajo spornega stanovanja v najem. Ni nujno, da je za ugotavljanje višine uporabnine vedno potreben dokaz z izvedencem gradbene (ali finančne) stroke. V konkretnem primeru je tožnik kot dokaz ponudil več internetnih zapisov ponudb oddaje podobnih stanovanj na območju, kjer je sporno stanovanje, kar ob pavšalnih ugovorih toženke, da tožnik takšne najemnine ne bi mogel iztržiti, v konkretnem primeru zadostuje.