TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I.2 in I.3 točki izreka in v II točki izreka spremeni tako, da glasi:

„V razmerju med tožečo stranko – stečajnim dolžnikom in toženo stranko se razveljavi učinek plačila v skupnem znesku 7.881,20 EUR, izvedenega dne 1. 8. 2013 na podlagi pogodbe o asignaciji (Asignacije (nakazilo)) z dne 1. 8. 2013 v znesku 468,48 EUR, izvedenega dne 1. 8. 2013 na podlagi pogodbe o asignaciji (Asignacija (nakazilo)) z dne 1. 8. 2013 v znesku 825,94 EUR ter izvedenega dne 1. 8. 2013 na podlagi pogodbe o asignaciji (Asignacija (nakazilo)) z dne 1. 8. 2013 v znesku 6.586,78 EUR.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku petnajstih dni plačati 7.881,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2013 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 2.913,08 EUR pravdnih stroškov v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 890,58 EUR pritožbenih stroškov v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožena stranka do tožeče stranke ni imela nobenih terjatev, ki bi jih bila dolžna tožeča stranka poplačati, računi tožene stranke, na katere se nanašajo asignacije, pa so fiktivni. Z izpolnitvijo asignacij in izplačilom skupnega zneska 7.881,20 EUR je tožena stranka prejela tožnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, saj v dolžniško-upniškem razmerju v času izvršenih asignacij pravdni strani nista bili. V taki situaciji pa je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, čeprav ni izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti. Z izpodbijanimi asignacijami je torej premoženje tožeče stranke prešlo v premoženjsko sfero tožene stranke brezplačno, zato je bilo dejanje opravljeno v korist tožene stranke.

Glede na namen, zaradi katerega je prišlo do izdaje in izpolnitve asignacij in nadaljnjega po toženi stranki opisanega razpolaganja z iz asignacij prejetimi sredstvi je evidentno, da je prišlo z ravnanjem obeh pravdnih strank do preusmeritve finančnih tokov na toženo stranko, preko katere se je z njenimi nadaljnjimi razpolaganji odvijal plačilni promet za tožečo stranko. Tako ravnanje pa je izrecno prepovedano po 1. točki četrtega odstavka 34. člena ZFPPIPP, zato ne sme uživati pravnega varstva.