Odlok o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3856/1999, stran 12622 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

RS 81-3856/1999

3856. Odlok o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K o razglasitvi Gradu in parka v Slovenski Bistrici za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

-

Slovenska Bistrica – Park gradu v Slovenski Bistrici (EŠD 7881),

-

Slovenska Bistrica – Grad (EŠD 663).
Enoti imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Razsežen srednjeveški mestni grad z renesančno zasnovo traktov okoli kvadratnega dvorišča in izstopajočimi stolpi v utrjenih vogalih je urbanistična in likovna konstanta mesta. Stavba ima baročno nadgradnjo (kapela, velika dvorana, pročelja). Notranjost je delno poslikana (viteška dvorana). Ob gradu je urejen park z ohranjenim središčnim drevoredom. Grad je primerno preurejen v muzej, je osnovna dominanta mesta.

3

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območja v razdalji 50 m od vrisane meje grajskega parka in robna območja, na katerih bi bili postavljeni objekti, ki bi s svojo namembnostjo, velikostjo ali obliko lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.