Odlok o prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice

3942. Odlok o prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice

Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 93/07) ter 14. in 38. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 21. redni seji dne 29. 10. 2009 sprejel

O D L O K
o prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošna določba)

(1)

S tem odlokom se sprejme prostorski načrt Občine Dolenjske Toplice.

(2)

Prostorski načrt Občine Dolenjske Toplice (v nadaljevanju: OPN) je izdelalo podjetje URBI d.o.o. Oblikovanje prostora, Ljubljana, Trnovski pristan 2, št. projekta URBI 5024.

2. člen

(vsebina OPN)

OPN vsebuje:

(1)

Tekstualni del OPN z naslednjo vsebino:

-

I. Uvodne določbe

-

II. Strateški del:

-

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

-

Zasnova prostorskega razvoja občine

-

Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

-

Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

-

Usmeritve za razvoj v krajini

-

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

-

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

-

III. Izvedbeni del:

-

Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih področjih:

-

Splošno

-

A posebni PIP za poselitvena območja

-

B PIP za posamezne tipe izrabe prostora

-

C PIP, ki veljajo v vseh enotah in podenotah urejanja prostora (EUP/PEUP)

-

IV. Končne določbe

(2)

Grafični del z naslednjo vsebino:

-

I. Grafični prikazi strateškega dela:

-

Zasnova prostorskega razvoja občine

-

Cestno omrežje

-

Vodovodno omrežje in naprave

-

Omrežje za odvajanje in prečiščevanje odpadnih voda

-

Omrežje za prenos električne energije

-

Omrežje zvez

-

Zasnova poselitve

-

Zasnova osnovne namenske rabe

-

Zasnova podrobne namenske rabe za naselji Dolenjske Toplice in Sela

-

II. Grafični prikazi izvedbenega dela:

-

Pregledna karta z razdelitvijo na liste

-

Pregledna karta namenske rabe

-

Prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5000)

-

Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5000)

-

Usmeritve za urejanje vaških naselij in zaselkov

(3)

Priloge OPN:

-

Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – Skladnost OPN s temeljnima prostorskima aktoma RS »Strategijo prostorskega razvoja Slovenije« in »Prostorskim redom Slovenije«

-

Prikaz stanja prostora

-

Urbanistični načrt naselij Dolenjske Toplice in Sela

-

Strokovne podlage

-

Smernice/mnenja nosilcev urejanja prostora

-

Obrazložitev OPN

-

Povzetek za javnost

-

Okoljsko poročilo

-

Posegi na K1.

II. STRATEŠKI DEL

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

1.1 Poselitev

3. člen

(stanje na področju poselitve Občine Dolenjske Toplice)

(1)

Poselitev na območju Občine Dolenjske Toplice delimo na:

-

urbano območje občinskega središča Dolenjske Toplice (Dolenjske Toplice in Sela), pretežno urbanizirano podeželje v dolinskem delu občine ob regionalnih cestah (naselja v dolinah Krke, Radešice in Črmošnjice in v severnem delu doline Sušice,

-

pretežno ruralno podeželje z močnimi kmetijami (osrednji del in obrobje doline Sušice),

-

pretežno ruralno podeželje zatrepnega dela doline Sušice ter slabše dostopnih in hribovskih območjih z manjšimi naselji in zaselki.

(2)

Dolenjske Toplice so občinsko središče s funkcijami za oskrbo približno 3.500 prebivalcev in turistično središče. Generator gospodarskega razvoja je turizem, ki temelji na naravnih in ustvarjenih potencialih. Na območju Dolenjskih Toplic ni načrtovan razvoj proizvodnih in drugih dejavnosti, ki imajo vpliv na kakovost okolja. Proizvodne, servisne in druge dejavnosti, ki potrebujejo večje površine, se usmerjajo v gospodarsko cono pri naselju Sela.

(3)

Za poselitveno strukturo Občine Dolenjske Toplice so značilna majhna naselja. Vsa naselja, razen Dolenjskih Toplic, so zasnovana kot vaška. S procesom urbanizacije se kmetovanje na malih kmetijah postopoma opušča, pretežni del urbaniziranega prebivalstva (zaposlenega v nekmetijskih panogah) pa ostaja v domačih podeželskih naseljih.

(4)

Dobro dostopne (nekdanje) vasi ravninskega dela občine se spreminjajo v spalna naselja urbaniziranega prebivalstva, naselja v hribovitem delu občine, pretežno nekdanja kočevarska naselja, pa odmirajo.

4. člen

(cilji skladnega prostorskega razvoja)

Cilji prostorskega razvoja so: skladen in vzdržen družbeni in gospodarski razvoj v prostoru, ki omogoča na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, kakovostne pogoje za življenje v občinskem središču in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.

5. člen

(cilji in izhodišča za usmerjanje razvoja poselitve)

(1)

Temeljnega pomena za skladen prostorski razvoj na območju občine je usmerjanje razvoja poselitve. Izhodišče za usmerjanje razvoja je analiza stanja ter želeni razvoj, ki temelji na ustvarjanju pogojev za racionalno prostorsko distribucijo prebivalcev in dejavnosti ter gospodarjenje z naravnimi viri. Za uresničevanje teh ciljev se upoštevajo naslednja globalna izhodišča:

-

naravna rast in priseljevanje prebivalstva se usmerja v občinsko središče,

-

v vseh naseljih se zagotovi možnost novogradenj in izboljšave bivalnega standarda predvsem domačim prebivalcem s ciljem ohraniti vitalnost celotnega prostora občine,

-

s stimulativnimi ukrepi (možnost gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, izboljšanje prometnih povezav in komunalne oskrbe itd.) se preprečuje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih območij občine.

Cilj na državni in lokalni ravni je, da se poseljenost podeželja ohranja na območjih kakovostne kulturne krajine. Ta cilj bo občina s sodelovanjem države upoštevala pri spodbujanju razvoja tistih naselij, kjer obstajajo realne možnosti za njihovo revitalizacijo.

(2)

Urbani razvoj se prednostno usmerja v območje občinskega središča Dolenjske Toplice. Stavbna zemljišča se določijo z upoštevanjem pokrivanja stanovanjskih potreb zaradi rasti števila prebivalcev, za pokrivanje stanovanjskega primanjkljaja oziroma nadomestitev neprimernega stanovanjskega fonda, za načrtovani gospodarski razvoj s poudarkom na turistični dejavnosti ter za zagotovitev primernih površin za vse dejavnosti, ki se načrtujejo na območju občinskega središča. Podlaga za celovito načrtovanje območja občinskega središča Dolenjske Toplice (vključno z naseljem Sela) je urbanistični načrt.

(3)

Temeljno izhodišče in usmeritev nadaljnjega razvoja podeželskih naselij je urbanistično-arhitekturno urejanje, dopolnjevanje funkcij naselij, dopolnjevanje in obnova gradbenega fonda v sozvočju s podedovano kmetijsko dediščino tega prostora in ohranitvijo kulturne krajine.

(4)

Nova stavbna zemljišča v podeželskih naseljih se določijo s smiselno zaokrožitvijo obstoječih stavbnih zemljišč in prednostno namenijo potrebam (delno urbaniziranih) domačih prebivalcev, zagotovijo se tudi objekti in ureditve za prostočasne aktivnosti prebivalstva. Omeji se širitev podeželskih naselij za gradnjo skupin urbanih stanovanj in večstanovanjskih objektov.

(5)

S smotrno obnovo se ohrani identiteta in vrednote nekdanjih vasi in omogoči kakovostno bivanje v sodobnih pogojih. Spodbuja se (ponovna) obdelava kmetijskih zemljišč za samooskrbo in potrebe turističnih kmetij (eko-pridelava) ter razvoj (kmetijstvu) dopolnilnih dejavnosti (tudi z izobraževanjem, vključevanjem v programe celovitega razvoja podeželja itd.).

(6)

Dolgoročno naravnan proces razvoja podeželja mora biti podprt s stimulativnimi ukrepi na vseh ravneh: kmetijska politika na ravni EU in države, državne spodbude za razvoj podeželja, urbanistična, gradbena, kreditna davčna in druge politike vključno s spodbudami in doslednostjo na ravni občine pri izvajanju določil tega načrta.

(7)

Podrobno se preuči prostorski razvoj velikih kmetij z upoštevanjem specifike vsake kmetije. Spodbuja se združevanje zapuščenih kmetij in manjših parcel znotraj naselja s ciljem ureditve sodobnih kmetijskih gospodarstev, razvoj kmetij se po potrebi usmerja na rob naselja, v primeru nezadostnih površin v naselju in motečih dejavnosti (npr. farme) se kmetije selijo iz vplivnih območij naselij.

1.2 Prebivalstvo

6. člen

(stanje in demografska projekcija)

(1)

Ob popisu leta 2002 je bilo v občini 3.298 prebivalcev, leta 2008 (junij) pa 3.494 prebivalcev. V opazovanem obdobju od ustanovitve občine leta 1999 do leta 2004 kaže vsaj minimalno rast oziroma stagnacijo števila prebivalcev pretežni del naselij. Minimalno upadanje števila prebivalcev kaže 9 naselij.

(2)

Upoštevaje starostno strukturo prebivalcev, dosedanje trende priseljevanja in privlačnost prostora za poselitev, spodbuja Občina Dolenjske Toplice interes za priseljevanja mladih prebivalcev.

(3)

Izdelana demografska projekcija je napoved prihodnjega razvoja prebivalstva, ki upošteva naravno rast prebivalcev in zmerno priseljevanje. Dejanska rast števila prebivalcev je odvisna števila in starostne strukture priseljenih prebivalcev.

(4)

Napovedano število prebivalcev je podlaga za oceno stanovanjskih potreb in potreb spremljajočih dejavnosti in ureditev ter s tem povezanih potreb po opremljenih stavbnih zemljišč po obdobjih do leta 2030. Izkazane potrebe se sprotno usklajujejo z dejansko rastjo števila prebivalcev oziroma z izkazanimi potrebami.

7. člen

(socialno ekonomska struktura prebivalstva)

(1)

Delež delovno aktivnega prebivalstva je 1.582 prebivalcev. Delovno aktivnih je 1.422 prebivalcev (43% od vsega prebivalstva v občini), in sicer v kmetijski dejavnosti 7%, v nekmetijski dejavnosti 47%, v storitvenih dejavnostih 44%, neznano 2%. Približno 74% aktivnih prebivalcev se vozi na delo v druge občine.

(2)

Z rastjo standarda se postopoma opušča kmetijstvo kot dopolnilna gospodarska dejavnost (polkmetje). Kmetije, ki so se ohranile, povečujejo svoje obdelovalne površine ter obseg proizvodnje, maloštevilni veliki kmetje obdeluje zemljo na pretežnem delu območja občine. Nova oblika kmetijskega gospodarstva vpliva na socialno ekonomsko strukturo prebivalcev, razvoj in podobo nekdaj vaških naselij. Prebivalci podeželskih naselij so se prilagodili sedanji situaciji, razen na velikih kmetijah je kmetovanje omejeno na pridelavo za družinske potrebe in vrtičkarstvo.

(3)

Nadaljnji razvoj kmetijskega gospodarstva in s tem socialno ekonomske strukture prebivalstva je odvisen predvsem od razmer na tržišču in od kmetijske politike Evropske skupnosti. Občina Dolenjske Toplice ima naravne in ustvarjene pogoje za razvoj sonaravnega kmetijstva in podpira nove pobude, da se kmetijska proizvodnja usmeri v ekološko usmerjeno pridelavo in oživitev manjših kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi v hribovitem območju.

1.3 Družbeno-gospodarski razvoj

8. člen

(cilji in izhodišča družbeno-gospodarskega razvoja)

(1)

Eden izmed ciljev Občine Dolenjske Toplice je ustvariti pogoje za nova delovna mesta na območju občine in s tem tudi zmanjšati sedanjo delovno migracijo.

(2)

Turizem ostaja vodilna gospodarska dejavnost občine. Pri širitvi in nadgrajevanju sedanje turistične ponudbe se upoštevajo ključne razvojne prednosti občine: turistična tradicija, dobro ohranjeno okolje, naravni in ustvarjeni prostorski potenciali.

(3)

Poleg nadaljnjega razvoja zdraviliškega turizma se enakovredno zagotavljajo pogoji za razvoj turistične infrastrukture za počitniški, športno-rekreacijski, kulturni in kongresni turizem ter razvoj spremljajočih dejavnosti, namenjenih stacionarnim gostom in izletnikom.

(4)

Upoštevajo se izjemne možnosti za razvoj sonaravnega turizma in turizma na kmetijah, ki je gospodarska podlaga nadaljevanja s kmetijsko proizvodnjo in istočasno možnost zaposlovanja družinskih članov v domačem naselju.

(5)

Osnovni predpogoj za razvoj turizma je ohranitev kakovosti okolja in kulturne krajine. Bistvenega pomena je tudi splošna urejenost naselij, tako z vidika urejenosti javnih površin in ohišnic, gradbenega stanja objektov, arhitekturnega oblikovanja novih in prenovljenih objektov, oziroma ohranitve identitete naselij in neposredne okolice.

(6)

Na območju občine ni načrtovan razvoj večjih proizvodnih dejavnosti. Razvoj obrtnih in servisnih dejavnosti usmerja v gospodarsko cono Sela. Posamezne obrtne dejavnosti so možne v podeželskih naselij na podlagi predhodne podrobne presoje.

(7)

Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ostaja praviloma na ravni oskrbe prebivalcev občine.

(8)

Splošno izhodišče in usmeritve za nadaljnji razvoj kmetijstva na območju Občine Dolenjske Toplice so:

-

tržno usmerjeno kmetijstvo bo osredotočeno na manjše število močnih kmetij,

-

naravne danosti na območju občine so priložnost za pridelavo zdrave hrane in razvoj dopolnilnih dejavnosti kmečkih gospodarstev (tudi) na področju razvoja turizma na kmetijah,

-

del urbaniziranih domačih prebivalcev podeželskih naselij se bo ukvarjal s kmetijsko pridelavo za lastne potrebe ter s tem tudi prevzel skrb za ohranjanje kulturne krajine.

1.4 Varstvo in izboljšanje okolja

9. člen

(stanje okolja)

(1)

Naravno okolje Občine Dolenjske Toplice je dobro ohranjeno.

(2)

Na območju občine so pomembni izviri vode za vodooskrbo, za katere so določena varstvena območja. Režim v teh območjih je določen z veljavnimi odloki:

-

izvir z varstvenim območjem na območju Cvibelj v Dolenjskih Toplicah,

-

izvir Radešice (Rožek) v Podturnu (rezervni vir vode),

-

vrtina ob Črmošnjici.

(3)

Varstveni pas termalne vode je v Dolenjskih Toplicah.

(4)

Največji negativni vpliv na okolje ima promet po regionalnih cestah skozi naselja, ki vpliva tudi na varnost in kakovost bivanja v naseljih ob teh cestah. Občasen hrup, prah, predvsem pa vpliv na vidno okolje ima peskokop Soteska.

10. člen

(cilji in izhodišča varstva in izboljšanja okolja)

(1)

Kakovost okolja ter naravnih danosti je bistvena primerjalna prednost občine za intenziviranje razvoja turizma kot osnovne gospodarske panoge. Skrb za varstvo kakovostnega naravnega okolja je osnovno izhodišče nadaljnjega prostorskega in družbeno-gospodarskega razvoja občine.

(2)

Hrup in onesnaženje zraka s prometnimi emisijami na območju občinskega središča se zmanjša z gradnjo obvozne ceste (nova trasa sedanje regionalne ceste R3-733).

(3)

V primeru gradnje načrtovane tretje razvojne osi – hitre ceste od Novega mesta prek Uršnih sel do Vinice se bo zmanjšal tranzitni promet po sedanjih regionalnih cestah, kar pomeni zmanjšanje prometnih emisij in izboljšanje bivalni pogoji v naseljih ob teh cestah.

(4)

V novih območjih večje koncentracije prebivalcev in dejavnosti se načrtuje ogrevanje iz skupnega vira z uporabo plina, biomase in drugih obnovljivih energetskih virov, v obstoječih območjih pa se z načrtnimi ukrepi spodbuja priključitev na skupne vire. Z načrtnim izobraževanjem in stimulativnimi ukrepi se usmerja prehod na uporabo obnovljivih virov energije tudi pri individualnem ogrevanju na celotnem območju občine, kakor tudi energetsko varčna gradnja novih objektov in sanacija obstoječih.

(5)

Na območju občine ni načrtovan oziroma dopusten razvoj industrije in drugih proizvodnih dejavnosti, ki potrebujejo velike površine, prevoze materiala oziroma so potencialni onesnaževalci okolja. Pri obravnavi vlog za investicije v razvoj gospodarske cone Sela je potreben selektiven pristop.

(6)

Z ureditvijo zbiranja in prečiščevanja odpadnih voda na območju celotne občine se izboljša kakovost vodotokov in podtalnih voda.

(7)

Dosledno se upoštevajo režimi v območjih varovanja virov pitne in termalne vode. Sanira se območje ogroženih vodnih virov.

(8)

Sanira se degradacija krajinske podobe z eksploatiranim območjem peskokopa Soteska in sprotna sanacija se izvaja na novih območij eksploatacije. Sanirajo se ostala manjša degradirana območja.

(9)

Vse vrste odpadkov (komunalni odpadki, papir, steklo, plastika, gradbeni material, kosovni odpadki, posebni odpadki, nevarni odpadki) se ločeno zbirajo na območju celotne občine in odvažajo na regionalno deponijo.

1.5 Varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč

11. člen

(kmetijska zemljišča)

(1)

Prostorski potenciali za razvoj ekonomsko konkurenčnega kmetijstva so v ravninskih predelih občine, kjer so varovana območja z najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska dejavnost in kulture se prilagajajo potencialu posameznega območja z upoštevanjem varstva okolja in kulturne krajine.

(2)

Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji (hribovita območja) spodbuja Občina Dolenjske Toplice razvoj kmetijstvu dopolnilnih programov vključno s sonaravno naravnanim turizmom, kmetijska dejavnost se povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

(3)

V največji možni meri se varujejo sklenjeni ravninski kompleksi kmetijskih zemljišč najboljše kakovosti, vendar s pogojem enakovrednega upoštevanja celovitih razvojnih potreb in varovalnih ukrepov oziroma racionalnega dolgoročnega razvoja vseh dejavnosti na območju občine.

(4)

Skladno z usmeritvami razvoja turizma kot temeljne gospodarske dejavnosti, so s tem OPN določena potrebna zemljišča za realizacijo teh usmeritev. Na podlagi zasnove razvoja je za turizem in spremljajoče dejavnosti načrtovana sprememba namembnosti naslednjih najboljših kmetijskih zemljišč:

-

južno obrobje naselja Dolenjske Toplice: območje turistično rekreacijskega in apartmajskega kompleksa;

-

ureditev igrišča za golf: delno posega na kmetijska zemljišča doline Sušice od obrobja urbanega območja občinskega središča proti jugu;

-

zaokrožitev razpršene gradnje med Meniško vasjo in Dolenjim Poljem z ureditvijo počitniškega naselja »Dolenje Polje«;

-

ureditev turističnega in konjeniškega centra »Dolenje Sušice«.

(5)

Za zagotovitev (dolgoročno naravnanega) racionalnega urejanja strnjenih naselij se smiselno zaokrožijo območja posameznih naselij tudi z manjšimi posegi na območje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč.

(6)

Na ravninskih območjih ob Krki, Radešici, Črmošnjici in Sušici je potrebno pri kmetijstvu upoštevati naravovarstvene smernice ter smernice za varstvo kulturne dediščine. Agrarne operacije z osuševanjem niso dopustne.

(7)

Kmetijske površine, ki so dolgoročno namenjene za preobrazbo v stavbna zemljišča so do spremembe namembnosti namenjene proizvodnji hrane z upoštevanjem pogojev, določenih v izvedbenem delu tega OPN.

(8)

Pod pogojem jasne določitve faznosti posegov v prostor lahko lastniki (v sodelovanju z občino) ocenijo ekonomsko upravičenost vlaganja v zemljišča za katera je načrtovana sprememba namembnosti.

12. člen

(gozdna zemljišča)

(1)

Gozdovi so (po površini) najobsežnejša prvina kulturne krajine in varstva naravnih vrednot. Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi, rekreacijsko in drugo rabo gozdov, ki ne ogroža ekosistemov. Gozdni potencial se v bližini naselij in turistično-rekreacijskih območij izkoristi kot zeleni sistem (mreža pohodniških in kolesarskih poti, učne poti, center »Rog« ...).

(2)

Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom se gospodarska raba gozdov in drugi posegi podrejajo varovalni funkciji.

(3)

V ravninskih kmetijskih krajinah z majhnim deležem visoke vegetacije se gozdove ohranja kot strukturne in ekološke prvine krajine.

(4)

Gozdna zemljišča na območju in obrobju območja osrednjega urbaniziranega območja Dolenjske Toplice – Sela se pretežno ohranijo, režim urejanja je podrejen rekreacijski rabi, gozdne površine se delno parkovno urejajo kot zelena cenzura med posameznimi deli naselja oziroma kot zaščita pred vplivi prometa.

(5)

Gozdna zemljišča, ki so dolgoročno namenjena poselitvi se do spremembe namembnosti ohranijo kot gozdne površine z omejenim načinom gospodarske pridelave (brez golosekov itd.).

(6)

Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto ima gozdnogospodarski načrt na osnovi katerega izvaja gospodarjenje z gozdovi na območju Občine Dolenjske Toplice.

13. člen

(območja zaraščanja)

(1)

Najintenzivnejša območja zaraščanja so v jugovzhodnem delu občine, kjer so naselja praktično izpraznjena. Vrnitev vitalnosti tem naseljem in s tem tudi vzdrževanje kulturne krajine presega zmožnosti Občine Dolenjske Toplice oziroma ni realna, pričakovati je nadaljnje zaraščanje oziroma dolgoročno spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v gozd.

(2)

Na podlagi podrobnejše preučitve upravičenosti se oživijo posamezna sklenjena območja kmetijskih zemljišč v zaraščanju kot nadomestilo za načrtovano preobrazbo najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča.

1.6 Ohranjanje narave

14. člen

(stanje naravnega okolja)

Občina Dolenjske Toplice ima kakovostno ohranjeno naravno okolje z raznovrstnimi naravnimi vrednotami, ekološko pomembnimi območji, območji »Natura 2000« ter območji, predlaganimi za zavarovanje. Območja varovanja narave so opredeljena v naravovarstvenih smernicah in razvidna iz priloge OPN »Stanje prostora«.

15. člen

(cilji in izhodišča ohranjanja narave)

(1)

Cilji ohranjanja narave so:

-

trajno ohranjanja narave in naravnih danosti ter preprečevanje njihove ogroženosti,

-

preprečevanje posegov s katerimi bi se spremenile lastnosti naravnih danosti,

-

zagotavljanje javne dostopnosti do naravnih danosti (če to ni v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom) ter omogočanje njihovega raziskovanja in preučevanja.

(2)

Temeljno izhodišče razvoja občine je ohranjanje narave in kakovosti naravnega okolja ter naravnih danosti.

(3)

Ohranjeno naravno okolje in naravne vrednote morajo v največji možni meri soustvarjati kakovostno bivalno okolje krajanov in obiskovalcev in se, z upoštevanjem ustreznih režimov urejanja, vključevati v turistično rekreacijsko ponudbo.

(4)

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva naravnih vrednot in zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in območij »Natura 2000« ter ohranjanje biotske raznovrstnosti opredeljene v naravovarstvenih smernicah.

1.7 Varstvo kulturne dediščine

16. člen

(stanje na področju kulturne dediščine)

(1)

Na območju Občine Dolenjske Toplice številni objekti in območja kulturne dediščine. Predvsem podeželska naselbinska in stavbna dediščina je v zelo slabem stanju.

(2)

Kot del narodove identitete opredeljeno »nacionalno pomembno območje krajinske prepoznavnosti dolina Soteska – Stare Žage« (POKD 7). Razvoj temelji na ohranjanju kulturnega pomena in pomena prepoznavnosti regije in Slovenije kot celote.

(3)

Vsa območja in objekti kulturne dediščine so opredeljeni v »Smernicah varstva kulturne dediščine« in razvidni iz priloge OPN »Stanje prostora.

17. člen

(cilji in usmeritve varstva kulturne dediščine)

(1)

Cilji varstva kulturne dediščine so:

-

vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti,

-

zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za neposredno vključevanje kulturne dediščine v prostor in aktivno življenje,

-

zagotavljanje javne dostopnosti kulturne dediščine ter omogočanje njenega raziskovanja in preučevanja,

-

preprečevanje posegov s katerimi bi se spremenile lastnosti, vsebina, oblika in s tem vrednost kulturne dediščine.

(2)

Občina Dolenjske Toplice bo (s sodelovanjem države) aktivno vključevala kulturno dediščino v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje, njeno primerno rabo in ohranjanje kulturne identitete.

(3)

Vsa kulturna dediščina bo obravnavana v kontekstu s celotnim prostorom in njegovimi funkcijami s posebno obvezo za ohranitev in razvoj najkakovostnejšega dela, ki je razglašen za kulturne spomenike.

(4)

Pri načrtovanju posegov v prostor in urejanju prostora v (vplivnih) območjih kulturne dediščine se upoštevajo predvsem naslednje usmeritve in pogoji:

-

celostno varovanje dediščine pri prostorskem in urbanističnem načrtovanju,

-

posegi v prostor se določijo na podlagi predhodne analize naravnih in kulturnih značilnosti prostora,

-

ohranja se kulturna raznovrstnost in kulturna identiteta prostora,

-

v največji možni meri se varuje dediščina na mestu samem (in situ),

-

posegi v prostor se bodo v največji možni meri prilagajali značilnim kulturnim prvinam.

(5)

Za prostorsko načrtovanje je relevantno varstvo nepremične kulturne dediščine: ohranjanje vrednot oblikovanosti, materialov, izdelave, lege v prostoru in vplivnega območja.

(6)

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva kulturne dediščine, opredeljene »Smernice varstva kulturne dediščine«.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

2.1 Poselitev na območju občine

18. člen

(splošno)

(1)

V tem OPN opredeljena zasnova poselitve temelji na naslednjih globalnih usmeritvah in predpogojih:

-

poselitev se usmerja v območja naselij,

-

smotrna raba obstoječih stavbnih zemljišč s prednostnim usmerjanjem razvoja na (urbanistično in funkcionalno utemeljene) zapolnitve znotraj območij naselij,

-

prenavljanje in izboljšanje obstoječega stavbnega fonda,

-

priprava dolgoročnih programov za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,

-

spodbujanje razvoja turizma, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti,

-

kakovostno urbanistično oblikovalsko urejanje naselij, ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovnega izraza naselij z upoštevanjem dediščine in identitete naselja,

-

dvig komunalnega standarda,

-

izboljšanje prometnih povezav v naseljih in med naselji,

-

zagotovitev učinkovitih telekomunikacijskih in optičnih zvez.

(2)

Poselitev na območju Občine Dolenjske Toplice je zasnovana z upoštevanjem naslednjih specifičnih območij:

-

urbano območje občinskega središča Dolenjske Toplice (Dolenjske Toplice in Sela),

-

pretežno urbanizirano podeželje v dolinskem delu občine ob regionalnih cestah (naselja v dolinah Krke, Radešice in Črmošnjice) in v severnem delu doline Sušice,

-

pretežno ruralno podeželje z močnimi kmetijami (osrednji del in obrobje doline Sušice),

-

pretežno ruralno podeželje zatrepnega dela doline Sušice ter slabše dostopnih in hribovskih območjih z manjšimi naselji in zaselki.

(3)

Skladen in načrten razvoj naselij se podreja osnovnim funkcijam ter specifičnim razvojnim možnostim in pogojem v posameznih (zgoraj navedenih) območjih kakor tudi tipologiji in funkciji vsakega posameznega naselja

19. člen

(širitev in prenova naselij)

(1)

S pravočasnim opremljanjem stavbnih zemljišč zagotovi občina koncentracijo novogradenj v posameznih zaključenih območjih oziroma enotah urejanja prostora (EUP).

(2)

Zapolnjevanje in zaokroževanje posameznih delno pozidanih območij ima prednost pred odpiranjem novih območij stavbnih zemljišč pod pogojem, da se z novimi posegi ohranja kakovost bivalnega okolja.

(3)

Prenova obstoječega gradbenega fonda, predvsem prenova stavbne kulturne dediščine, se spodbuja s projekti revitalizacije in drugimi spodbudami (svetovanje, ugodni krediti, davčne olajšave pri dajatvah, prispevkih itd.).

(4)

Projekti revitalizacije podeželskih naselij in projekti za spodbujanje prenove obstoječega kvalitetnega stavbnega fonda so ena glavnih, dolgoročno naravnanih nalog Občine Dolenjske Toplice, ki ima pogoje za razvoj na tradicionalnem podeželskem okolju temelječega turizma. Le urejena in ohranjena tradicionalna okolica lahko privablja goste, ki cenijo podeželsko okolje.

20. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1)

Pri načrtovanju stanovanjske gradnje se upošteva vrsta in oblika stanovanjskih objektov, ki je racionalnejša in oblikovalsko primernejša od zatečene individualne gradnje, ob hkratnem vključevanju raznolikosti vrednot, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju. Podrobnejša določila so v izvedbenem delu tega OPN.

(2)

Bistveno višanje gostote pozidave v podeželskem okolju ni primerno, kar velja tudi za občinsko središče Dolenjske Toplice. Potrebno je iskati boljšo povezavo med izhodišči tradicionalne arhitekture in moderno arhitekturo, predvsem pa zvišati raven kvalitete oblikovanja, tudi s pripravo in uvajanjem kvalitetnejših in značilnostim tradicionalnega podeželja bližjih tipskih projektov.

21. člen

(funkcije naselij v omrežju naselij)

(1)

Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora.

(2)

Novo mesto kot središče nacionalnega pomena ostane tudi v bodoče oskrbno in storitveno središče ter tudi osrednje zaposlitveno središče prebivalcev Občine Dolenjske Toplice.

(3)

Nove zaposlitvene možnosti se, skladno s pogoji urejanja v izvedbenem delu tega OPN, ustvarjajo v vseh naseljih občine.

(4)

Za usmerjanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti s ciljem zagotavljanja ustrezne stopnje bivalnega in družbenega standarda v vseh območjih, se pri usmerjanju razvoja dejavnosti na občinski ravni upošteva hierarhija središčnih naselij. V sodobnih tržno-ekonomskih razmerah bo dejansko razmeščanje dejavnosti (razen družbenih dejavnosti) odvisno od (ekonomskega) interesa investitorjev, v veliki meri tudi od lastništva zemljišča. Občina spodbuja organizacijo dejavnosti z jasno določenimi pogoji urejanja prostora in (predvsem) z razvojnimi programi, s pomočjo katerih želeni trend razvoja podpre, neželenega pa preusmeri.

(5)

Dolgoročni razvojni cilj pri usmerjanju dejavnost je nadaljnji razvoj tradicionalnih središčnih naselij, katerih funkcije se prilagodijo novim družbenim in gospodarskim razmeram oziroma dejstvu, da lokalna središčna naselja izgubljajo nekdanji pomen oziroma središčne funkcije, ki so jih v preteklosti že imele.

(6)

V Občini Dolenjske Toplice so naslednja središčna naselja:

-

občinsko središče in središče turističnega razvoja: Dolenjske Toplice in Sela;

-

lokalna središča: Soteska, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Meniška vas.

(7)

Upoštevaje cilje ohranjanja poseljenosti hribovitih območij se usmerjajo določene dejavnosti tudi v za oskrbo domačih prebivalcev in turistov v Kočevske Poljane, Dolenje Sušice in Gorenje Sušice.

(8)

V vseh ostalih naseljih je možna ureditev lokalov za oskrbne in storitvene dejavnosti na podlagi iniciative investitorjev; spodbuja se iniciativa za oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v odročnih krajih. Zagotovi se ustrezna dnevna oskrba ostarelega prebivalstva (mobilna trgovina, patronažna služba …). Ta naselja se v bodoče ne bodo širila za urbane namene, z zagotovitvijo realizacije investicijskih pobud in z drugimi spodbudami se zaustavi praznjenje vasi.

(9)

V turistični dejavnosti bi večina naselij zaradi kakovostnega naravnega okolja lahko prevzemala funkcijo vmesnih postaj na krožnih (pohodniških in kolesarskih) poteh, počitnice na kmetijah itd.

22. člen

(tipologija naselij)

(1)

Cilj določitve planske tipologije naselij je usmerjanje nadaljnjega razvoja vseh naselij skladno s ključnimi razvojnimi potenciali in omejitvami.

(2)

Skladno z značilnostjo poselitve in razvojnimi možnostmi se bodo na območju Občine Dolenjske Toplice razvijali naslednji tipi naselij:

-

ruralna naselja (tip A)

-

prevladujoča ruralna naselja (tip B)

-

ruralno urbana naselja (tip C)

-

prevladujoča urbana naselja (tip D).

Upoštevajo se tudi prehodni tipi (AB, BA, BC), ki imajo (posamezne) značilnosti obeh tipov.

(3)

Z določitvijo tipa naselja so določene temeljne usmeritve nadaljnjega razvoja:

-

tipi C in BC: smiselno zaokroževanje, programsko in urbanistično-oblikovalsko urejanje pretežno urbaniziranih naselij;

-

tipi B in BA: smotrno urejanje naseljih kjer je kmetijska funkcija prednostnega pomena pred urbano;

-

tipi A in AB: urejanje (prevladujočih) ruralnih naselij s poudarkom na ohranjanju kmetijstva s spremljajočimi dejavnostmi kot osnovne ekonomske osnove za ohranjenje oziroma oživitev naselij.

(4)

Zasnova, usmeritve in pogoji za urejanje urbanega območja občinskega središča Dolenjske Toplice (tip D) in Sela (tip C) so opredeljene z urbanističnim načrtom in povzete v tem OPN.

(5)

Usmeritve za razvoj in urejanje podeželskih naselij (tipi A, AB, BA, B, BC) so:

-

nova stavbna zemljišča v podeželskih naseljih se določijo s smiselno zaokrožitvijo obstoječih stavbnih zemljišč in prednostno namenijo potrebam (delno urbaniziranih) domačih prebivalcev (v vseh naseljih);

-

omejitev širjenja podeželskih naselij za gradnjo skupin urbanih stanovanj in večstanovanjskih objektov (v vseh naseljih);

-

spodbujanje revitalizacije večji objektov (nekdanje šole, župnišča ...) s spremembo namembnosti v večstanovanjske objekte (v vseh naseljih);

-

spodbujanje oživitve malih kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, spodbujanje razvoja turističnih kmetij (predvsem v naselij tipa A, AB, BA);

-

spodbujanje obnove kakovostnih starih objektov (v vseh naseljih);

-

spodbujanje združevanja zapuščenih kmetij s ciljem ureditve sodobnih kmetijskih gospodarstev (predvsem v naselij tipa BA, B);

-

zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj vitalnih kmetij tudi izven naselij (v vseh naseljih);

-

spodbujanje nakupa/najema opuščenih kmetij (eko-kmetijstvo v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah (predvsem v naselij tipa A, AB);

-

v urbaniziranih podeželskih naseljih (predvsem lokalnih središčih) spodbujati obnovo objektov in ureditev za prostočasne aktivnosti prebivalstva (predvsem v naselij tipa BC).

2.2 Urbano območje občinskega središče Dolenjske Toplice

23. člen

(splošno)

(1)

Dolenjske Toplice so občinsko središče z naslednjimi osnovnimi funkcijami: upravne in poslovne dejavnosti, kulturne, oskrbne in storitvene dejavnosti, turizem, šport in rekreacija. Generator razvoja je turizem, ki temelji na ustvarjenih in naravnih turističnih potencialih.

(2)

Vsebina strateškega in izvedbena dela tega OPN za območje občinskega središča Dolenjske Toplice je urbanistični načrt, ki vsebuje konceptualni in podrobnejši del ter grafične priloge. Skladno z zasnovo prostorskega razvoja sta v območje urbanističnega načrta vključeni naselji Dolenjske Toplice (tip D) in Sela pri Dolenjskih Toplicah (tip C).

24. člen

(območja za razvoj naselja Dolenjske Toplice)

(1)

Območje notranjega razvoja obsega: sedanja strnjeno pozidana območja zgodovinskega jedra, kompleks hotelov s pripadajočimi parkovnimi površinami in bazenskim kompleksom, stanovanjska območja, območje šole in vrtca vključno z mladinskim taborom.

(2)

Območje širitve naselja obsega: strnjeno naselje se širi proti jugu na območje »Na Kamenju« (turistično rekreacijsko območje, dopolnilne oskrbne in storitvene dejavnosti) in proti vzhodu na obrobje oziroma pobočje griča Cviblje (apartmajsko naselje in stanovanjsko območje).

(3)

Območja za šport in rekreacijo obsegajo: poleg športnih in rekreacijskih ureditev znotraj območja strnjene gradnje je na območju Dolenjskih Toplic obstoječi športno rekreacijski park in kamp, načrtuje se širitev bazenskega kompleksa in spremljajočih programov v okviru kompleksa hotelov.

(4)

Na načrtovano turistično rekreacijsko območje »Na Kamenju« na jugu Dolenjskih Toplic se navezuje igrišče za golf (izven območja naselja).

(5)

Usmeritve, določila in pogoji, ki se nanašajo na razvoj in urejanje naselja Dolenjske Toplice in Sela, so iz urbanističnega načrta prevzeti v členih 3., 4., 6. in 7. poglavja strateškega dela tega OPN ter v izvedbenem delu OPN.

25. člen

(območja za razvoj naselja Sela pri Dolenjskih Toplicah)

(1)

Območje notranjega razvoja obsega: obstoječe staro vaško jedro, novejši stanovanjski območji, stanovanjsko gospodarsko cono Sela I.

(2)

Območje širitve naselja obsega gospodarsko cono Sela II.

(3)

Usmeritve, določila in pogoji, ki se nanašajo na razvoj in urejanje naselja Sela, so iz urbanističnega načrta prevzeti v členih 3., 4., 6. in 7. poglavja strateškega dela tega OPN ter v izvedbenem delu OPN.

2.3 Lokalna središča

26. člen

(splošno)

(1)

Tradicionalna lokalna središča na območju Občine Dolenjske Toplice so Soteska, Podturn in Meniška vas, spodbuja se oživitev nekdanje funkcije središčnega naselja Kočevske Poljane.

(2)

V lokalna središča se praviloma usmerjajo naslednje funkcije oziroma dejavnosti: trgovina za dnevno oskrbo, gostinski lokali, prostori za različne družbene dejavnosti, delovanje društev in interesnih skupnosti, storitvena in uslužnostna obrt, obratovalnice malega gospodarstva, druge dejavnosti odvisno od specifike posameznega naselja. Razvoj turizma je priložnost za ponovno oživljanje dejavnosti po naseljih ter krepitev njihove kulturne in oskrbne funkcije.

27. člen

(območja in usmeritve za razvoj lokalnega središča Soteska)

(1)

Naselje Soteska sestoji iz dominantnega kompleksa ruševin gradu Soteska, večjega števila manjših zaselkov in območja lesnopredelovalne proizvodnje. Naselje na križišču najpomembnejših poti je pomembna vstopna točke v občino. Kot razvojna priložnost se izkoristi kulturna dediščina (grad, Hudičev Turn itd.) in naravno okolje (Krka, kulturne znamenitosti, kulturna krajina).

(2)

Z ureditvijo oziroma sanacijo grajskega kompleksa se za ustrezne javne programe namenita stara gospodarska objekta gradu: gostinske in druge oskrbne dejavnosti, kulturno, turistično in informacijsko središče itd.

(3)

Za celovito ureditev območja Soteske (predvsem zaselkov severno in zahodno od grajskega kompleksa) je bistvenega pomena ureditev degradiranega prostora peskokopa Soteska in sanacija vpliva na bivalno okolje.

(4)

Za kompleks gradu se vključno z grajskim parkom in Hudičevim turnom pripravi podrobni prostorski načrt (OPPN) ter projekti revitalizacije kulturnega spomenika za kulturne in turistične namene.

(5)

V sklopu ureditev za turistično rabo Krke se na območju Soteske na podlagi izdelanih študij in drugih strokovnih podlag določi lokacija vstopno izstopne točke za turistična plovila (ureditev brežin, privezov, pomolov itd.). Pri kopenskem delu programa (dovoz, parkirišča, gostinska in druga ponudba itd.) se upoštevajo prostorske možnosti in pogoji varstva narave.

(6)

Pri urejanju se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa BC in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

28. člen

(območja in usmeritve za razvoj lokalnega središča Podturn pri Dolenjskih Toplicah)

(1)

Tradicionalno središče za oskrbo kmetij in gozdnih gospodarstev na območju Kočevskega Roga ter doline Črmošnjice in vinogradniških območij med Sušico in Črmošnjico izgublja z urbanizacijo naselja in zaledja na pomenu. V bodoče se v naselju dopušča razvoj oskrbnih in (nemotečih) storitvenih dejavnosti, ki niso nujno vezane na lokalno oskrbo.

(2)

Usmeritve v razvoj turizma so spodbuda za oživljanje dejavnosti v Podturnu kot izhodiščni točki za lovski turizem v Kočevskem Rogu, informacijska točka v zvezi s turistično ponudbo in vodniki.

(3)

Pri urejanju se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa C in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

29. člen

(območja in usmeritve za razvoj lokalnega središča Meniška vas)

(1)

Meniško vas sestavljata staro jedro močnega vaškega naselja in obsežno območje urbanih stanovanjskih hiš na severni stran. Tradicionalno središčno naselje zgublja zaradi bližine Dolenjskih Toplic nekdanjo vlogo podeželskega lokalnega središča. V naselju je prevladujoča urbana stanovanjska funkcija.

(2)

Na območju naselja se dopušča razvoj oskrbnih in (nemotečih) storitvenih dejavnosti, ki niso nujno vezane na lokalno oskrbo. Nadaljnje urejanje se prilagodi specifiki starega vaškega naselja in novega dela naselja z urbano stanovanjsko gradnjo.

(3)

Pri urejanju se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa C in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

2.4 Podeželska naselja

30. člen

(stanje in izhodišča za razvoj naselij v dolini Krke)

(1)

Med Krko in strmim gozdnatim obrobjem Ajdovske planote so naselja oziroma zaselki Soteska, Drenje, Gabrje, Gorenje in Dolenje Polje.

(2)

Tradicionalna razložena poselitev z manjšimi različno zasnovanimi naselji in zaselki je v novejšem času razširjena z gradnjo urbanih stanovanjskih objektov, opušča se kmetijska dejavnost, problem je tranzitni promet po regionalni cesti, ki je istočasno tudi osnovna napajalna cesta večine naselij. Bistvene prometne razbremenitve regionalne ceste ni pričakovati, gradnja obvoznic mimo naselij ni načrtovana.

31. člen

(območja in usmeritve za razvoj naselij v dolini Krke)

(1)

Možne so zapolnitve in zaokrožitve naselij. Pri urejanju naselij je prednostnega pomena prometna ureditev in varnost: ureditev cestnega profila skozi naselja, (kjer je mogoče) se v zaledju naselij izvedejo nove lokalne poti s katerimi se objekti navežejo na skupen priključek na regionalno cesto, določi se gradbena linija za novogradnje in nadomestne gradnje z ustreznim odmikom od regionalne ceste.

(2)

Pri urejanju posameznih naselij se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za (v tem členu določen) tip naselja in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

(3)

Soteska: glej poglavje tega OPN 2.3 Lokalna središča, člen 27.

(4)

Drenje je staro gručasto naselje sestavljeno iz več manjših zaselkov. Znotraj zaokroženih območij zaselkov so možne zapolnitve in zaokrožitve z upoštevanjem usmeritev, ki veljajo za naselja tipa AB.

(5)

Gabrje sestavljata dva obcestna zaselka: zahodni zaselek je gradbeno zaključeno območje, možna predvsem nadomestna gradnja, v vzhodnem zaselku so možne manjše zapolnitve z upoštevanjem usmeritev, ki veljajo za naselja tipa A.

(6)

Gorenje Polje je gradbeno zaključeno gručasto naselje, prevladujejo kmečka gospodarstva. Novogradnje so možne predvsem kot nadomestne gradnje, ali pa kot zapolnitve z upoštevanjem usmeritev, ki veljajo za naselja tipa AB.

(7)

Dolenje Polje združuje več zaselkov: osrednji (ruralno zasnovan) del je obcestno naselje ob Krki, več manjših zaselkov z urbanimi dejavnostmi je ob regionalni cesti. Ohrani se kmetijski pomen in ruralni videz osrednjega dela naselja, zaselki ob regionalni cesti se smiselno zaokrožijo z upoštevanjem prometnega režima. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB.

(8)

V sklopu ureditev za turistično rabo Krke se pri Dolenjem Polju na podlagi izdelanih študij in drugih strokovnih podlag določi lokacija vstopno izstopne točke za turistična plovila (ureditev brežin, privezov, pomolov itd.). Pri kopenskem delu programa (dovoz, parkirišča, gostinska in druga ponudba itd.) se upoštevajo prostorske možnosti in pogoji varstva narave.

32. člen

(stanje in izhodišča za razvoj naselij v dolini Radešice)

(1)

V dolini Radešice so naselja: Loška vas, Podhosta, Meniška vas, Suhor, Obrh in Podturn.

(2)

Vsa naselja, razen Meniške vasi, so umeščena ob zahodnem robu doline ob glavni komunikaciji – regionalni cesti Soteska–Črnomelj, ki je istočasno tudi osnovna napajalna cesta večine naselij. Razen načrtovane obvozne ceste mimo Podturna proti Dolenjskim Toplicam potrebne spremembe prometne situacije z obvozi oziroma novo traso regionalne ceste mimo naselij na državni ravni še niso načrtovane.

(3)

Opuščanje kmetovanja, dobra dostopnost in atraktivne lokacije so pogojevali preobrazbo pretežnega dela poselitve doline iz nekdanjih vasi v primestna urbana naselja. Ohranjena so posamezna kmečka gospodarstva, kmetijska zemljišča so v lasti in/ali zakupu velikih kmetov in so obdelana. Krajinska slika doline je še vedno ruralna, kmetijstvo ni več osnovna gospodarska dejavnost, tradicionalna struktura naselij se razpada. Pretežni del naselij je zgoščenih, znotraj naselij tudi ni prostorskih pogojev za razvoj vitalnih kmetij.

33. člen

(območja in usmeritve za razvoj naselij v dolini Radešice)

(1)

Možne so zapolnitve in zaokrožitve naselij. Pri urejanju naselij je potrebno osnovno pozornost posvetiti prometni ureditvi in varnosti: ureditev cestnega profila skozi naselja, (kjer je mogoče) se v zaledju naselij izvedejo nove lokalne poti s katerimi se objekti in gospodarstva navežejo na skupen priključek na regionalno cesto, določi se gradbena linija za novogradnje in nadomestne gradnje z ustreznim odmikom od regionalne ceste, novi direktni izvozi na regionalno cesto praviloma niso dovoljeni.

(2)

Pri urejanju posameznih naselij se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za (v tem členu določen) tip naselja in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

(3)

Meniška vas: glej poglavje tega OPN 2.3 Lokalna središča, člen 29.

(4)

Podturn: glej poglavje tega OPN 2.3 Lokalna središča, člen 28.

(5)

Loška vas sestoji iz treh manjših obcestnih zaselkov ob regionalni cesti, ki se smiselno zaokrožijo: osrednji in južni zaselek ohranita vaški značaj in kmetijsko dejavnost, v severnem zaselku so možne manjše zapolnitve. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB.

(6)

Podhosta je razpotegnjeno naselje ob regionalni cesti. V starem gručastem delu naselja se ohrani značilna vaška struktura in kmetijska dejavnost, novejši severni del naselja se ureja kot pretežno urbano naselje. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa BC.

(7)

Suhor je staro gručasto naselje, ki se zaokroži in ohrani vaški značaj. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB.

(8)

Obrh je staro gručasto naselje, osrednji del naselja ohrani vaški značaj in kmetijsko dejavnost, južni del ob izviru Radešice se zaokroži, možne so urbane dejavnosti. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB.

34. člen

(stanje in izhodišča za razvoj naselij v dolini Črmošnjice)

(1)

Vzdolž regionalne ceste se nizajo (nekdanje) kočevarske vasi in zaselki: Kočevske Poljane, Občice in Stare Žage. Značilno je opuščanje kmetovanja in propadanje kmetij, pretežna funkcija je stanovanjska funkcija. Večina ohranjenih kočevarskih objektov je spomeniško zavarovana, gradbeno stanje objektov je slabo. Novi stanovanjski objekti preraščajo staro strukturo.

(2)

V severnem delu doline Črmošnjice je novejše razloženo naselje Grič (ni vodeno kot statistično naselje), na ugodni legi prevladuje urbana stanovanjska gradnja.

35. člen

(usmeritve za razvoj naselij v dolini Črmošnjice)

(1)

Za stare kočevarske vasi je prednostnega pomena revitalizacija ter strokovno in finančno podprta obnova naselbinske in stavbne kulturne dediščine. Zapolnitve in zaokrožitve naselij so možne z upoštevanjem smernic varovanja kulturne dediščine.

(2)

Pri urejanju posameznih naselij se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za (v tem členu določen) tip naselja in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

(3)

Regionalna cesta se opremi s pločniki in javno razsvetljavo na poteku skozi oziroma na obrobju naselij, uredijo se križišča z lokalnimi cestami in potmi. Neustrezno križišče regionalnih cest v središču Podturna se razbremeni z gradnjo nove trase regionalne ceste R3-733 oziroma obvozne ceste Podturna na odseku Grič–Sela. Na podlagi primerjalne študije variantnih rešitev obvoznice se določi trasa novega odseka regionalne ceste in s tem povezana rekonstrukcija lokalne ceste skozi naselje Grič.

(4)

Skupine objektov razloženega naselja Grič se smiselno zaokrožijo. Zaokroževanje je prednostno namenjeno umestitvi novih ali selitvi obstoječih utesnjenih kmetij. V vseh zaselkih ob regionalni cesti se pred gradnjo novih objektov uredi ustrezno priključevanje na regionalno cesto. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa B.

(5)

Kočevske Poljane so zgodovinsko središče s strnjeno vaško – trško zasnovo, ki pa je izgubilo svoj nekdanji pomen. Naselje (kulturna dediščina) se postopoma revitalizira skladno s kulturno varstvenimi smernicami. Spodbuja se oživitev kmetijske dejavnosti, tudi v povezavi z dobrimi pogoji za razvoj turizma na podeželju in pogoji za razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti lokalnega in turističnega pomena. Spodbuja se oživitev nekdanje funkcije središčnega naselja. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa B.

(6)

Občice so zaselek starih kmečkih gospodarstev z gručasto zasnovo (kulturna dediščina). Naselje se postopoma revitalizira skladno s kulturno varstvenimi smernicami. Bistvenega pomena je določitev nove funkcije, ki bo prispevala k ohranitvi historične strukture naselja in kulturne krajine (npr. turizem na kmetiji v povezavi z ekološko pridelavo hrane). Možna je širitev novejšega dela naselja pri (obnovljenem) priključku na regionalno cesto. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB.

(7)

Stare Žage so razloženo naselje vzdolž regionalne ceste. V zaselkih se mešajo propadajoče hiše s stanovanjskimi novogradnjami in počitniškimi hišicami. Z zaokrožitvijo zaselkov se spodbuja oživitev kmetijske dejavnosti skupaj in ostalimi dejavnostmi ter tudi stanovanjske novogradnje. Novi objekti se prometno vežejo na lokalne poti, z ustrezno navezavo na regionalno cesto, uredijo se pregledna križišča. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB.

36. člen

(stanje in izhodišča za razvoj naselij v dolini Sušice)

(1)

V Dolini Sušice so (razen Dolenjskih Toplic) naselja in zaselki: Dolenje in Gorenje Gradišče, Dolenje Sušice in Selišče v osrednjem delu doline, v zatrepnem delu doline, so naselja Gorenje Sušice, Verdun in Dobindol.

(2)

V osrednjem delu doline je prevladujoča kmetijska dejavnost, ki temelji na manjšem številu vitalnih kmetij. V tem delu doline so tudi pomembnejše oskrbne in obrtne dejavnosti (Dolenje Sušice). Gorenje Sušice (nekoč središče okoliške poselitve) in Dobindol propadata zaradi odsotnosti vodilne dejavnosti. Naselji sta evidentirani kot naselbinska dediščina s številnimi starimi zavarovanimi objekti.

(3)

Gosto postavljene zidanice v vinogradniškem območju Ljubanec so pretežno počitniške, nekatere zidanice so tako prerasle v stanovanjske objekte, ki močno obremenjujejo prostor in javno infrastrukturno omrežje.

37. člen

(usmeritve za razvoj naselij v dolini Sušice)

(1)

Možne so zapolnitve in zaokrožitve naselij, prednostnega pomena je zagotovitev prostorskih pogojev za razvoj velikih kmetij. Pri urejanju posameznih naselij se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za (v tem členu določen) tip naselja in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

(2)

Za rešitev neugodne prometne situacije na poteku regionalne ceste R3-733 skozi Dolenje Gradišče se (dolgoročno) upošteva nova trasa regionalne ceste mimo naselja, ki povezuje načrtovano obvoznico Dolenjskih Toplic z načrtovano obvoznico Rumanje vasi. Istočasno se uredi tudi varnejši priključek lokalne ceste iz Gorenjega Gradišča na regionalno cesto.

(3)

Razpotegnjeno obcestno naselje Gorenje Gradišče na obrobju pobočja Cviblje ohranja v starem jedru naselja kmetijsko-bivalno funkcijo z dopolnilnimi dejavnostmi, možne so manjše zapolnitve, nadaljnja gradnja počitniških objektov ni dovoljena. Novejši, južni urbani del naselja se zapolni z obcestno zazidavo na še prostih parcelah. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB.

(4)

Naselje Dolenje Gradišče ima omejene prostorske možnosti zaradi lege ob regionalni cesti in bližine arheološkega območja. Ohranja se kmetijsko-bivalna funkcija v sedanjem obsegu. Omogoči se nadaljnji razvoj kmetij, gradnja urbanih stanovanjskih objektov se usmerja v druga območja. Širitev naselja do celovite ureditve prometnega omrežja (nova trasa regionalne ceste in spremljajoče ureditve) ni priporočljiva. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A.

(5)

Dolenje Sušice sestavljata osrednje, staro jedro močnega vaškega naselja in novejša, pretežno urbana zaselka na zahodni in severni strani. Staro vaško jedro se ohrani v sedanjih mejah, prepreči se zraščanje s skupinama urbanih stanovanjskih objektov na severni in vzhodni strani (obvezna ohranitev zelenih cezur). Prednostnega pomena je ohranjanje kmetijske funkcije ter značilne strukture vasi in domačij. Sanira se neurejeno območje severnega zaselka, namembnost ostane obrtno-stanovanjska in kmetijska. Zaokroži se zahodni zaselek ob lokalni cesti, ohranja se bivalna funkcija s storitvenimi in obrtnimi dejavnostmi, ki so primerne za bivalno-ruralno okolje. Pri urejanju zahodnega zaselka se upošteva načrtovana ureditev konjeniškega centra vključno s komunikacijo do načrtovanega šotorišča ob Sušici. Načrtovana ureditev igrišča za golf v bližini naselja nudi razvojne možnosti za spremljajočo turistično-gostinsko in drugo ponudbo na Dolenjih Sušicah. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa B.

(6)

Gručasto naselje Selišče z vitalnimi kmetijami ohrani kmetijsko dejavnost kot osrednjo funkcijo z možnostjo povečevanja in modernizacije kmetij. Poleg kmetijske so dovoljene tudi dopolnilne kmetijske dejavnosti. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A.

(7)

Gorenje Sušice so veliko strnjeno (v preteklosti) močno središčno vaško naselje, ki je izgubilo nekdanjo funkcijo in pomen. Za spremembo dosedanjega trenda razvoja je potrebna opredelitev ekonomske osnove za oživitev naselja. Naselje ima prostorski potencial za turistični razvoj, ki se ovrednoti in konkretizira s postopno revitalizacijo. Staro vaško naselja se ohrani v sedanjem obsegu, poleg manjših zapolnitev je pomembnejša zaokrožitev severno od lokalne ceste (sanacija razpršene stanovanjske gradnje). Zemljišče je prednostno namenjeno kmetijski dejavnosti (npr. ureditvi nove kmetije). Zaselek ob lokalni cesti se zaokroži. Poleg stanovanjske in kmetijske je dovoljena tudi obrtna dejavnost v merilu, ki ne presega ruralnega okolja. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa B. Pri obnovi se upoštevajo smernice pristojne službe za varstvo kulturne dediščine s poudarkom na aktivnem varovanju naselbinske dediščine.

(8)

Verdun je obcestno strnjeno naselje kmetijskih gospodarstev in posameznimi novejšimi stanovanjskimi objekti na obrobju. Ohrani se pretežno ruralna funkcija naselja z dopolnilnimi dejavnostmi. Atraktivna lega in urejenost nudita možnosti razvoja turistične ponudbe. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A.

(9)

Za strnjeni stari del ruralnega naselja Dobindol z dobro ohranjenimi majhnimi (pretežno nevitalnimi) kmetijami se pripravi načrt revitalizacije z opredelitvijo ekonomske osnove za ohranitev vasi v njeni tradicionalni obliki. Novi del Dobindola se zaokroži, poleg kmetijsko-stanovanjske je dopustna tudi obrtno-uslužnostna dejavnost z upoštevanjem drobnega vaškega merila in varovanja ruralnega okolja. Pri urejanju naselja se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa AB. Pri obnovi se upoštevajo smernice pristojne službe za varstvo kulturne dediščine s poudarkom na aktivnem varovanju naselbinske dediščine.

(10)

V vinogradniškem območju Ljubanec se zaustavi nadaljnji proces spreminjanja namembnosti zidanic v stanovanjske objekte. Območje se ureja na podlagi določil za vinogradniška območja v izvedbenem delu tega OPN.

38. člen

(stanje in izhodišča za razvoj naselij na višavju med Sušico in Črmošnjico)

(1)

Višavje med Sušico in Črmošnjico vključuje poselitvena območja:

-

vitalno, gosto poseljeno območje Cerovca in Velikega Rigla,

-

pretežno opuščeno vinogradniško območje Malega Rigla in opuščeno vinogradniško območje Nove Gore ter

-

izginjajoči zaselki Hrib, Blaževica in Pleš ob jugovzhodni meji Občine Dolenjske Toplice.

(2)

Na višavju med Črmošnjico in Sušico so na planoti v okolici naselij Hrib, Blaževica in Pleš odlične bivalne razmere in pogoji za razvoj sonaravnega turizma v povezavi z oživitvijo kmetijske dejavnosti v izpraznjenih vaseh. Osnovni pogoj za oživitev naselij je ureditev dobrih prometne povezav in oskrba z vodo.

39. člen

(usmeritve za razvoj naselij na višavju med Sušico in Črmošnjico)

(1)

Pri urejanju posameznih naselij se upoštevajo splošne usmeritve, ki veljajo za (v tem členu določen) tip naselja in prostorski izvedbeni pogoji iz izvedbenega dela tega OPN.

(2)

Cerovec je območje razložene poselitve s prepletanjem starih kmetij, zidanic ter (prevladujočih) stanovanjskih in počitniških objektov. Ustavi se trend razvoja razpršenih počitniških objektov in urbane stanovanjske gradnje, spodbuja se vinogradniška dejavnost in razvoj turistične ponudbe. Gradnja počitniških hiš se usmerja v urejeno počitniško naselje. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A (razen za območje počitniškega naselja Cerovec – glej 40. člen tega odloka).

(3)

Veliki Rigelj je območje razložene poselitve s prepletanjem starih kmetij, zidanic, stanovanjskih objektov in počitniških hiš. Ohrani se značilni vzorec razložene poselitve, spodbuja se vinogradniška in sadjarska dejavnost s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Stanovanjske novogradnje razen nadomestne gradnje v okviru obstoječih domačij, niso dovoljene. Sprememba zidanic v stanovanjske objekte ni dovoljena. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A.

(4)

Mali Rigelj je območje razložene poselitve s prepletanjem starih kmetij in zidanic. Domačije in vinogradi so pretežno zapuščeni. Ohrani se značilni vzorec razložene poselitve, oživita se vinogradniška in sadjarska dejavnost v kombinaciji s turističnimi zidanicami in gostinsko dejavnostjo. Kjer ni interesa za nadaljevanje kmetovanja oziroma razvoj drugih dejavnosti je zapuščene kmetije mogoče preurediti v počitniške objekte. Stanovanjska novogradnja, razen nadomestne gradnje v okviru obstoječih domačij, ni dovoljena. Sprememba zidanic v stanovanjske objekte ni dovoljena. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A.

(5)

Bušinec je območje razložene poselitve ohranjenih in (pretežno) vitalnih kmetij in posameznih stanovanjskih objektov. Ohrani se značilni vzorec razložene poselitve in osrednja kmetijska dejavnost z dopolnilnimi programi. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A.

(6)

Hrib je strnjen zaselek z dvema kmetijama. Ohrani se osrednja kmetijska dejavnost z dopolnilnimi programi. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A .

(7)

Blaževica je zaselek brez stalnih prebivalcev, s propadajočo kmetijo in počitniškimi objekti. Ključnega pomena za obnovo in oživitev naselja Blaževica je rekonstrukcija nekdanjih povezovalnih poti z naselji občine Dolenjske Toplice iz smeri Hriba. V primeru zagotovitve pogojev za oživitev naselja naj bo osnovna dejavnost okolju prilagojeno kmetijstvo (predvsem živinoreja) z dopolnilnimi dejavnostmi (gozdarstvo, domača obrt), izkoristijo se izjemni naravni pogoji za kmečki turizem in druge, okolju in merilu primerne dejavnosti (umetnostna obrt, intelektualno delo na domu itd.). Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A (pogojno v primeru zagotovitve pogojev za oživitev naselja).

(8)

Pleš je razložen zaselek, večji del objektov je v ruševinah. Veljajo iste usmeritve kot za zaselek Blaževica. Upoštevajo se splošne usmeritve, ki veljajo za naselja tipa A (pogojno v primeru zagotovitve pogojev za oživitev naselja).

2.5 Počitniška naselja

40. člen

(območja in usmeritve za urejanje počitniških naselij)

(1)

Skladno s turistično usmerjenost in ponudbo spodbuja Občina Dolenjske Toplice se gradnjo novih počitniških hiš in počitniških stanovanj na lokacijah, kjer se, na podlagi podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), zagotovi za urejanje stavbnih zemljišč za organizirano gradnjo (vsaj do določene faze).

(2)

V izvedbenem delu tega OPN so določene usmeritve za izdelavo OPPN za naslednja območja počitniških naselij:

-

širitev apartmajskega naselja na vzhodnem robu Dolenjskih Toplic: funkcionalna in prostorska povezava s turistično-rekreacijskim kompleksom »Na Kamenju«, igriščem za golf, konjeniškim centrom na eni strani in Termami Krka na drugi strani;

-

območje počitniških hiš med Meniško vasjo in Dolenjim Poljem na ravninskem območju v bližini Krke: zaokrožitev in sanacija območja razpršene gradnje;

-

območje počitniških hiš »Cerovec«: zaokrožitev območja razpršene gradnje počitniških hiš in zidanic v vinogradniškem območju.

41. člen

(arhitekturno oblikovanje počitniških objektov)

(1)

Pri arhitekturnem oblikovanju počitniških objektov se upošteva povezava med sodobno arhitekturo in tradicionalnimi izhodišči.

(2)

V počitniške namene je možna preureditev opuščenih objektov ob upoštevanju urbanistično arhitekturnih značilnosti območij, kjer se objekti nahajajo, naravovarstvenih smernic in smernic za varstvo kulturne dediščine, če se objekti nahajajo v varovanih oziroma v vplivnih območjih dediščine.

(3)

Na območjih, atraktivnih za gradnjo počitniških objektov, je pomembna naloge občine učinkovito preprečevanje črnih gradenj oziroma preprečevanje novih nedovoljenih gradenj.

2.6 Smeri prometnih povezav

42. člen

(izhodišča za zasnovo prometnih povezav)

(1)

Osnovno cestno omrežje, ki povezuje naselja v Občini in regiji so regionalne ceste. Sistem regionalnih cest bo tudi v bodoče hrbtenica prometne ureditve na območju Občine Dolenjske Toplice. Rekonstrukcija sedanjega regionalnega cestnega omrežja je odvisna od zasnove državnega prometnega omrežja in prometnih obremenitev posameznih državnih cest ter dinamike financiranja izgradnje in obnove državnega cestnega omrežja.

(2)

Omrežje lokalnih cest tvori dobre povezave pretežnega dela naselij Občine Dolenjske Toplice na regionalno cestno omrežje. Zelo problematičen z vidika prometne dostopnosti je jugovzhodni hriboviti del Občine med dolinama Sušice in Črmošnjice brez kategoriziranih lokalnih cest oziroma javnih poti. Ureditev cestnih povezav na tem območju je temeljnega pomena za oživitev poseljenosti tega območja.

(3)

Na območju občine ni železniških prog, železniške povezave niso načrtovane.

(4)

Javni potniški promet je medmestni avtobusni promet, druge oblike javnega prometa niso načrtovane.

(5)

Na državni ravni določen sistem državnih in regionalnih kolesarskih ter pohodniških poti, ki se upošteva pri urejanju sistema kolesarskih in peš poti na območju občine.

(6)

Zasnova in podrobne usmeritve za gradnjo in urejanje prometnega omrežja so v poglavju 3 tega odloka »Zasnova javne gospodarske infrastrukture«.

2.7 Razvojna in varovana območja

43. člen

(območja prepoznavnih in ustvarjenih kvalitet prostora)

(1)

Identiteto Občine Dolenjske Toplice sooblikujejo naslednja območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora:

-

območje ob Krki in Radeščici,

-

območje ob Črmošnjici,

-

območje Kočevski Rog,

-

območje Cvinger,

-

območje Gorjanci,

-

območje Ajdovska planota.

(2)

V navedenih območjih prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora se poselitev, gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi podreja ohranjanju naravnih danosti in celostnemu ohranjanje kulturne dediščine.

(3)

Usmeritve za urejanje navedenih območij prepoznavnih in ustvarjenih kvalitet prostora so v poglavju 5 tega odloka »Usmeritve za razvoj v krajini«.

44. člen

(razvojna območja za primarne dejavnosti)

(1)

Območja, katerih gospodarski razvoj je prednostno vezan na gospodarjenje z naravnimi viri so:

-

območje doline Sušice,

-

območje med dolinama Sušice in Črmošnjice ter južna pobočja doline Sušice,

-

območje med dolino Krke in Ajdovsko planoto.

(2)

Razvojni cilji so ohranitev poselitve v okvirih območij naselij, ohranitev kmetijske proizvodnje oziroma obdelava kmetijskih zemljišč, racionalno gospodarjenje z gozdovi, ohranitev sedanjega razmerja med kmetijsko rabo in gozdovi, ohranitev značilnih vinogradov oziroma značilne kulturne krajine kot celote. Spodbuja se razvoj kmetijstvu dopolnilnih dejavnosti in razvoj turizma.

45. člen

(območja za pridobivanje mineralnih surovin)

Nadaljuje se eksploatacija odprtega kopa mineralnih surovin na območju peskokopa Soteska. Nadaljnja eksploatacija peskokopa se izvaja na podlagi podrobnega prostorskega izvedbenega načrta (OPPN).

46. člen

(vodnogospodarske ureditve)

Regulirana je struge potoka Sušice v jedru naselja Dolenjske Toplice, nove regulacije trenutno niso načrtovane. Vodnogospodarske ureditve se omejijo na vzdrževanje strug in obrežij vseh vodotokov na območju Občine Dolenjske Toplice.

47. člen

(ureditve prostora za obrambo in zaščito)

Za potrebe obrambe in zaščite niso načrtovane posebne ureditve, za delovanje zaščite in reševanje se upoštevajo zakonska določila in navodila.

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture

3.1 Promet

48. člen

(državno cestno omrežje – stanje)

(1)

Osnovno obstoječe cestno omrežje, ki povezuje naselja v občini in regiji so regionalne ceste:

-

regionalna cesta R1-216 (Ivančna gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj–Vinica in dalje na hrvaški avtocestni sistem),

-

regionalna cesta R2-419 po dolini Krke (Soteska–Novo mesto /avtocesta/–Čatež ob Savi),

-

regionalna cesta R3-733 (Podturn–Vavta vas), ki povezuje prek Dolenjskih Toplic regionalni cesti R1-216 in R2-419, je osrednja cestna povezava pretežnega dela naselij občine Dolenjske Toplice in širšega zaledja iz smeri Črnomelj z Novim mestom,

-

regionalna cesta – turistična cesta RT-917 Kočevje–Baza 20–Podturn poteka prek območja Kočevskega Roga.

(2)

Večina pomembnejših naselij Občine Dolenjske Toplice leži ob regionalnih cestah, problem je predvsem tranzitni promet skozi naselje Dolenjske Toplice in od Podturna do Soteske – praktično strnjena obcestna pozidava z direktnimi izvozi na cesto.

49. člen

(državno cestno omrežje – načrtovano)

(1)

Prometna pretočnost in varnost sistema obstoječih regionalnih cest je naloga državnega pomena, ki se rešuje v soodvisnosti s pripravo celovite prometne ureditve z upoštevanjem poteka trase načrtovane hitre ceste na odseku Novo mesto–Hrvaška (variantni rešitvi: Novo mesto–Uršna sela–Vinica in Novo mesto–Metlika).

(2)

Na območju naselja Dolenjske Toplice je planirana gradnja obvozne ceste R3-733 katere cilj je izboljšava prometne pretočnost regionalnih cestnih povezav in izboljšava bivalnih razmer v jedru Dolenjskih Toplic z zmanjšanjem prometnih obremenitev.

(3)

Sedanje prometne razmere na regionalni cesti R3-733 pogojujejo tudi ureditev obvoznice na območju naselja Podturn.

50. člen

(lokalno cestno omrežje – stanje)

(1)

Dolinska naselja so z omrežjem lokalnih cest dobro povezana z regionalnim cestnim omrežjem:

-

LC Podhosta–Meniška vas–Dolenjske Toplice,

-

LC Dolenjske Toplice–Gorenje Polje,

-

LC Dolenjske Toplice–Dobindol–Uršna sela.

Relativno dobre so cestne povezave zahodnega dela hribovitega območja med dolinama Sušice in Črmošnjice:

-

LC Podturn–Bušinec–Dolenje Sušice,

-

deloma gozdna cesta Dolenjske Toplice–Bušinec.

(2)

Zelo problematičen z vidika prometne dostopnosti oziroma brez prometne povezave z matično občino je jugovzhodni hriboviti del občine med dolinama Sušice in Črmošnjice (območje zapuščenih kočevarskih naselij).

51. člen

(lokalno cestno omrežje – načrtovano)

(1)

Dogradi in izboljša se cestno omrežje v občinskem središču Dolenjske Toplice:

-

Sedanja trasa regionalne ceste skozi naselje postane z izgradnjo obvoznice R3-733 osnovna vzdolžna mestna cesta, ki tvori s prečnimi cestami osnovno cestno omrežje Dolenjskih Toplic s tremi priključki na obvoznico oziroma regionalno cesto (R3-733) ter navezavo na lokalne ceste v smeri Meniška vas (in dalje na R1-216), Sušice in Dolenje Polje (in dalje na R2-419).

-

Na navedeno osnovno cestno omrežje se navezuje delno rekonstruirano ulično omrežje naselja. Načrtovani prometni sistem omogoča tudi občasne prometne zapore trškega jedra.

-

Križanje lokalnega cestnega omrežja z novim odsekom regionalne ceste (obvoznice) in ureditve potrebnih deviacij bodo usklajene v prostoru v postopku izdelave državnega prostorskega načrta za obvoznico regionalne ceste R3-733.

-

Dolgoročna zasnova sistema cestnega omrežja na območju občinskega središča Dolenjske Toplice je razvidna iz urbanistične zasnove. V grafičnih prilogah izvedbenega tega OPN so prikazane okvirne trase načrtovanih cest.

(2)

Izven osrednjega urbanega območja občinskega središče se izboljša in dogradi lokalno cestno omrežje:

-

Poleg obnove sedanjega lokalnega cestnega omrežja se uredijo nove oziroma obnovijo nekdanje cestne povezave na jugovzhodnem območju občine, kar je temeljnega pomena za oživitev poseljenosti tega območja.

-

Kjer je to mogoče se ukinejo direktni priključki posameznih objektov na regionalne ceste tako, da se uredijo lokalne poti v zaledju, na katere se prometno vežejo novi objekt, uredijo se pregledna križišča teh poti na regionalno cesto.

-

Dolgoročna zasnova sistema cestnega omrežja na območju občine je prikazana v grafičnih prilogah strateškega dela tega OPN. V grafičnih prilogah izvedbenega tega OPN so prikazane okvirne trase načrtovanih cest.

(3)

Postopna izgradnja in rekonstrukcija lokalnega cestnega omrežja ter ulične mreže v naseljih bo določena z občinskimi programi opremljanja.

52. člen

(javni promet)

(1)

Mestne avtobusne linije na območju Dolenjskih Toplic niso načrtovane.

(2)

Za medmestni promet se urejajo avtobusna postajališča na primernih lokacijah.

53. člen

(poti za kolesarje in pešce)

(1)

Na državni oziroma regionalni ravni določen sistem državnih in regionalnih kolesarskih in pohodniških poti se upošteva pri zasnovi teh omrežij na območju Občine Dolenjske Toplice.

(2)

Zaradi varnosti v prometu se postopno uredijo pločniki ob regionalnih cestah skozi območja naselij.

(3)

Na področju urejanja prometa pešcev in kolesarjev in se na ravni občine upošteva:

-

Določitev poteka občinskih kolesarskih poti, ki bodo povezovale turistično zanimiva območja občine ter se navezovala na državni sistem kolesarskih poti; kolesarske poti naj potekajo v največji meri po stranskih cestah in poteh, kjer ureditev ločenih stez ni potrebna, potrebna pa je jasna označitev poti.

-

Za pohodnike se dopolni, uredi in opremi obstoječi sistem poti, dograjuje se sistem poti, ki povezuje naravne in kulturne znamenitosti, turistične točke, gostinsko ponudbo itd..

-

Poseben sistem peš poti se uredi na območju Dolenjskih Toplic, ki povezuje na eni strani posamezna območja naselja, na drugi strani pa turistična območja s trškim jedrom, rekreacijskimi območju v naselju in v zaledju. Sistem poti na območju Dolenjskih Toplic je opredeljen v urbanističnem načrtu.

(4)

Sistem poti se bo urejal na podlagi sprejetih letnih občinskih programov. Prednostnega pomena so varne povezave šole s stanovanjskimi območji oziroma bližnjimi naselji.

3.2 Telekomunikacijska infrastruktura

54. člen

(stanje)

(1)

Dejavnost telekomunikacij na območju občine Dolenjske Toplice se pokriva iz obstoječih telefonskih central:

-

LC Dolenjske Toplice (352 ADSL in 765 PSTN priključkov) pokriva občinsko središče in 2,5 km pas okrog njega ter naselja na obrobju tega pasu: Drenje, Soteska, Loška vas, Gabrje, Podhosta, Suhor, Obrh, Podturn, Cerovec, Selišče, Dolenje Sušice, Bušinec, Veliki in Mali Rigelj, Kočevske Poljane, Občice, Stare Žage, Novo Goro in ostale manjše zaselke na teh območjih. Vključevanje novih ADSL priključkov je omejeno zaradi večkanalnih naprav in velike oddaljenosti.

-

LC Uršna sela (0 ADSL in 163 PST priključkov) pokriva naselja Gorenje Sušice, Verdun, Dobindol in nekatera naselja izven Občine Dolenjske Toplice. Vkjučevanje ADSL bo omogočeno z izgradnjo medkrajevne optične povezave, omejitve na širitvi omrežja so zaradi večkanalnih naprav in velike oddaljenosti.

-

Kabelsko omrežje iz navedenih central je delno v zemeljski, delno v zračni izvedbi. Kabelska kanalizacija je le na ožjem območju naselja Dolenjskih Toplic.

(2)

Dostop do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij (OŠO) je v celoti možen v ožjem območju naselja Dolenjske Toplice, v ostalih območjih ima dostop do OŠO le majhen delež prebivalcev občine.

55. člen

(načrtovano)

(1)

Naročniška TK omrežja se dograjujejo, obnavljajo in posodabljajo skladno s potrebami in razvojnimi načrti upravljavcev sistemov.

(2)

Načrtovan je razvoj OŠO s ciljem, povezave vseh naselij v občini in končnih uporabnikov s širokopasovnimi hrbteničnimi omrežji, ki bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev.

(3)

Lokacija centralne dostopne točke z vozliščem OŠO je v centru naselja Dolenjske Toplice, okvirne lokacije lokalnih dostopnih točk so v naseljih Drenje, Soteska, Gabrje, Polje, Loška vas, Podhosta, Suhor, Obrh, Podturn, Cerovec, Selišče, Dolenje Sušice, Bušinec, Veliki Rigelj, Mali Rigelj, Kočevske Poljane, Stare Žage, Nova Gora, Gorenje Sušice, Dobindol, Verdun.

(4)

Gradnja načrtovanega OŠO bo zaključena leta 2010. V največji možni meri se upošteva hkratna gradnja z izvedbo projektov, ki so vključeni v »Načrt razvojnih programov Občine Dolenjske Toplice«.

3.3 Komunalna infrastruktura

56. člen

(oskrba s pitno vodo – stanje)

(1)

Iz javnega vodovoda, ki je v upravljanju Komunale Novo mesto, se oskrbuje s pitno vodo večina (približno 97%) prebivalcev občine Dolenjske Toplice, preostali prebivalci so vezani na oskrbo iz kapnic oziroma na dovoz vode s cisternami. V izgradnji je širitev vodovoda na hribovitem območju s povezavo Mali Rigelj–Bušinec.

(2)

Vodovodno omrežje, pretežno grajeno v 70-ih letih, je tehnično pomanjkljivo, dotrajalo in poddimenzionirano, večina naselij nima zagotovljenih ustreznih požarnih količin vode. Pogoste so okvare, izguba vode je približno 30%.

(3)

Vodovodni sistem se na območju Občine Dolenjske Toplice oskrbuje iz naslednjih vodnih virov:

-

večina prebivalcev se oskrbuje iz vrtine v Dolenjskih Toplicah (DT-1/94),

-

območja naselij Drenje, Soteska, G. in D. Polje se oskrbujejo iz vodovodnega sistema Novo mesto,

-

iz novih vrtin nad Starimi Žagami se postopa širi in izboljšuje vodooskrba občine.

(4)

Oskrba celotne občine je bila (pred aktiviranjem vrtin v Starih Žagah) pretežno odvisna od kakovosti in količine vode hidrološke vrtine DT-1/94, problem je zagotovitev kakovosti vodnega vira varovanje vodnega vira pred kemičnim in bakteriološko onesnaženjem (kmetijska dejavnost). Oporečni vodni vir, ki se ga ohranja za strateško rezervo, je izvir Radešice v Podturnu.

57. člen

(oskrba s pitno vodo – načrtovano)

(1)

Prednostna dejavnost na območju občine je kakovostna oskrba vseh naselij s pitno vodo. Za dolgoročno zagotovitev zadostne količine kakovostne pitne vode so na območju Starih Žag izvrtane 4 vrtine (Č1/87, Č2/88, Č3/88, Č4/89) s skupno izdatnostjo 30 l/s, ki se vključijo v vodni sistem.

(2)

Izraba novega vodnega vira je medobčinski projekt »vodovod po dolini Črmošnjice«. Hrbtenico vodovoda tvori cevovod 200 mm od vrtin nad Starimi Žagami prek naselij Stare Žage, Občice, Mali Rigelj, Veliki Rigelj, kjer se cevovod razcepi v dve veji:

-

V. Rigelj–Cerovec–Grič–Podturn,

-

V. Rigelj–Bušinec–Selišče–Dol. Sušice.

(3)

Predpogoj za komunalno ureditev stavbnih zemljišč »Na Cvibljah« v Dolenjskih Toplicah je izvedba vodovoda v drugi višinski coni z novogradnjo dodatnega rezervoarja in s prečrpavanjem v vodohran Cviblje.

(4)

Sočasno s širitvijo omrežja je prednostnega pomena obnova obstoječega vodovodnega omrežja. Prednostno se izvaja program vgradnje požarnih hidrantov v naseljih z neurejeno požarno varnostjo.

(5)

Rekonstrukcija in novogradnja vodovodnega omrežja se izvaja po tehnološko dovršenih postopkih iz kvalitetnih, atestiranih in zdravju neškodljivih materialov.

58. člen

(zbiranje in čiščenje odpadnih voda – stanje)

(1)

Občina Dolenjske Toplice rešuje problem odpadnih voda na podlagi študije odvajanja in čiščenja fekalnih in meteornih voda s katero je, z izjemo vinogradniških območij, pokrito celotno območje občine. Na podlagi študije so izdelani projekti za izvedbo ter fazna realizacija. Približno 50% gospodinjstev je navezanih na kanalizacijski sistem.

(2)

Prednostno se ureja kanalizacija v naseljih porečja Krke, v gradnji je kanalizacijski sistem v naseljih v dolini Radešice. Nobeno naselje na območju Občine Dolenjske Toplice ne leži na območju varstva vodnih virov in na območju »Natura 2000«.

(3)

V Dolenjskih Toplicah je čistilna naprava kapacitete 2000 PE (CČN). Zgrajeno in na CČN je priključeno kanalizacijsko omrežje naselij Dolenjske Toplice, Sela in Meniška vas ter črpališče s tlačnim vodom Sela za odvajanje odpadne vode s celotnega gravitacijskega območja Podturna v CČN.

59. člen

(zbiranje in čiščenje odpadnih voda – načrtovano)

(1)

Nadaljuje se gradnja kanalizacijskega sistema na podlagi izdelane študije oziroma izvedbene dokumentacije.

(2)

Kanalizacijski sistem Dolenjskih Toplic je načrtovan za širše urbanizirano območje, CČN se poveča na zmogljivost 4000 PE:

-

na CČN se priključijo načrtovana nova območja Dolenjskih Toplic apartmajsko naselje »Škrile«, stanovanjsko območje »Na Cvibljah«, poslovno–turistično območje »Na Kamenju«,

-

na CČN se priključijo tudi naselja Suhor in Obrh, Podhosta, Gorenje in Dolenje Polje.

(3)

Male čistilne naprave se uredijo za:

-

naselje Kočevske poljane (150 PE),

-

naselje Selišče z Dolenjimi Sušicami (150 PE),

-

naselje Gorenje Sušice in Verdun (150 PE),

-

naselje Dobindol (100 PE).

(4)

Na območjih zaselkov in redke poselitve se bodo fekalne vode prečiščevale z lokalnimi prečiščevalnimi napravami za posamezne objekte ali skupino objektov, dopustne so neprepustne greznice.

60. člen

(zbiranje in predelava odpadkov)

(1)

Zbiranje in odlaganje vseh vrst odpadkov rešuje Občina Dolenjske Toplice na regionalni ravni z odvozom na odlagališče Leskovec v Mestni občini Novo mesto. Zbiranje in odvoz odpadkov je organizirano za celotno območje občine. Zagotovljeno je ločeno zbiranje odpadkov v sistemu 8. zbiralnic ter v zbirnem centru na območju MO Novo mesto. Organiziran je odvoz kosovnih, gradbenih in nevarnih odpadkov.

(2)

Zbiranje in odvoz vseh vrst odpadkov je tudi dolgoročno načrtovano na regionalni ravni.

(3)

Občinski zbirni center za ločevanje odpadkov je pri čistilni napravi Dolenjske Toplice.

(4)

Prevzem bioloških odpadkov je treba zagotoviti v naselju Dolenjske Toplice. Večja kompostarna je načrtovana v sklopu odlagališča Leskovec. Glede na značilnost poselitve ločeno zbiranje in prevzemanje bioloških odpadkov v ostalih naseljih ni upravičeno. Vzpodbuja se izločanje bioloških odpadkov s predelavo v hišnih kompostnikih.

(5)

Koncept ravnanja z odpadki je potrebno nadgrajevati z upoštevanjem optimalnih tehnoloških možnosti, predvsem pa s ciljem povečanja deleža ločeno zbranih frakcij, kar bo možno dosegati s postavitvijo dodatnih zbiralnic oziroma več dobro dostopnih ekoloških otokov ter sistematičnim izobraževanjem in dvigom družbene zavesti.

61. člen

(pokopališča)

(1)

Pokopališče v Dolenjskih Toplicah ima urejeno mrliško vežico in nova grobna polja. Območje za dolgoročno širitev je določeno na isti lokaciji.

(2)

Ohranijo se obstoječa vaška pokopališča. Na podlagi ugotovljenih potreb se določi tudi način njihove širitve.

3.4 Energetska infrastruktura

62. člen

(oskrba z električno energijo)

(1)

Daljinski prenosni daljnovodi visoke napetosti ne potekajo prek območja Občine Dolenjske Toplice in niso načrtovani.

(2)

Lokalni viri omejenih kapacitet (MHE) za oskrbo z električno energije so v Soteski in Starih Žagah.

(3)

Oskrbo z električno energijo imajo vsa naselja in zaselki v občini, zagotovljena je prek 20 kV omrežja, ki je povezano z RTP Hudo.

(4)

Nadaljnja oskrba z električno energijo bo potekala v okviru razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije. Na podlagi razvojnih programov upravljavca sistema se izvajajo vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječem srednjenapetostnem in nizkonapetostnem omrežju.

(5)

Skladno z rastjo potrošnje se gradijo nove transformatorske postaje (TP) z navezavo na 20 kV prenosno omrežje. Postavitev TP je zasnovana tako, da omogoča zaporedno priključevanje in medsebojno povezovanje. Skladno z izkazanimi potrebami in na podlagi programov opremljanja se postopoma širi nizkonapetostno omrežja.

(6)

Novo omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji, postopoma se kablira tudi obstoječe prostozračno omrežje.

(7)

Na podlagi celovite presoje upravičenosti je možno koriščenje lokalnih virov za oskrbo z električno energijo.

63. člen

(oskrba s plinom)

(1)

Prek območja Občine Dolenjske Toplice ne potekajo prenosni plinovodi in niso načrtovani.

(2)

Oskrbo s plinom iz lokalnih rezervoarjev je smotrno zagotoviti za nova urbana območja »Na Kamenju« in »Na Cvibljah« ter v novem delu gospodarske cone Sela. V primeru plinifikacije območja Term se omrežje razširi na trški del Dolenjskih Toplic. Plinifikacija ostalih naselij v občini ni ekonomsko upravičena.

64. člen

(oskrba z naftnimi derivati)

Lokalna oskrba z naftnimi derivati je zagotovljena na bencinskem servisu na Selih pri Dolenjskih Toplicah.

4. Usmeritve za razvoj poselitve

4.1 Splošne usmeritve za razvoj poselitve

65. člen

(okvirna opredelitev območij naselij)

(1)

Poselitev se usmerja v območja naselij.

(2)

Pretežni del razvoja urbanih dejavnosti se usmerja na območje občinskega središča, naselij Dolenjske Toplice in Sela, ki tvorita osrednje urbano območje. Razvoj dejavnosti v tem območju je opredeljena z urbanističnim načrtom.

(3)

Območja ostalih naselij občine se zaokrožijo ob upoštevanju:

-

tipologije in funkcije naselja v omrežju naselij,

-

strateško pomembnih prednostnih razvojnih dejavnosti, izhodišč in usmeritev za urejanje posameznih naselij in neposredne okolice,

-

razvojnih pobud.

Razvoj teh naselij je prednostno namenjen potrebam domačih prebivalcev z upoštevanjem novih razvojnih usmeritev v turizem, kar omogoča tudi ureditev prenočitvenih zmogljivosti in preureditev (zapuščenih) objektov v počitniške.

(4)

Pri določanju območij naselij se upošteva racionalna raba obstoječih stavbnih zemljišč. Ob tem je potrebno upoštevati specifiko vsakega naselja, morfološke in funkcionalne potrebe, arhitekturne oblike in elemente. Območja naselij se širijo, če znotraj strnjenega naselja ni možna umestitev novih dejavnosti ali nemoten razvoj obstoječih dejavnosti in v primerih, ko bi zgoščevanje bistveno poslabšalo kvaliteto bivalnih pogojev.

(5)

V podeželskih naseljih je prebivalstvo pretežno urbanizirano, delno pa še vezano na obdelavo kmetijske zemlje, v naseljih so tudi posamezne perspektivne kmetije. Skladnemu razvoju kmetijskih in urbanih dejavnosti se podreja tudi vprašanje določitve območja naselja.

(6)

Okvirna območja naselij so razvidna iz grafičnih prilog strateškega dela tega OPN, podrobne razmejitve so prikazane v grafičnih prilogah izvedbenega dela tega OPN.

66. člen

(območja razložene in razpršene poselitve)

(1)

Na območju občine je manjše število samotnih kmetij, predvsem nekdaj kočevarskih domačij, ki se v tej obliki ohranijo ali obnavljajo. Z ohranjanjem značilne poselitve v hribovitih območjih se zagotovi ohranjanje kulturne krajine.

(2)

Zaselki, ki sestavljajo razložena naselja se smiselno zaokrožijo skladno s specifiko vsakega posameznega naselja.

(3)

Razmejitve stavbnih zemljišč na območjih razpršene in razložene poselitve so prikazane v grafičnih prilogah izvedbenega dela tega OPN.

67. člen

(razpršena gradnja)

(1)

Ohranja se zatečeno stanje na področju razpršene gradnje oziroma stavbna zemljišča, ki so bila določena v dosedanjih občinskih planskih aktih. Obstoječi objekti izven območij naselij se vzdržujejo skladno z določili izvedbenega dela tega OPN.

(2)

Posamezni objekti razpršene gradnje se smiselno, skladno s specifiko vsakega posameznega primera, upoštevajo pri v zaokrožitvah obstoječih naselij in zaselkov.

(3)

Kot sanacija razpršene gradnje je načrtovana ureditev in zaokrožitev neurejenih območij počitniških hiš med Meniško vasjo in Dolenjim Poljem ter na Cerovcu. Razpršena gradnja se sanira z zaokrožitvijo v urejeno območje počitniških hiš.

(4)

Razvojne potrebe kmetijske dejavnosti, vključno z dopolnilnimi dejavnostmi kmetij, se upoštevajo pri nadaljnjem urejanju prostora. Pri nezadostnih in/ali neprimernih površinah za razvoj močnih kmetij znotraj območij naselij so v tem OPN določene (oziroma se na podlagi bodočih upravičenih potreb določijo) lokacije izven naselij. Vsako lokacijo za selitev kmetij oziroma za ureditev nove kmetije je potrebno obravnavati posebej in upoštevati celovite pogoje umestitve v prostor.

(5)

Razmejitve stavbnih zemljišč razpršene gradnje so prikazane v grafičnih prilogah izvedbenega dela tega OPN.

68. člen

(vinogradniška območja)

(1)

Večji strnjeni kompleksi vinogradov in sadovnjakov z zidanicami so na območjih Soteška gora z delom Straške gore, Drenje, Gabrska gora, Cerovec, Mali in Veliki Rigelj, Ljubanec nad Dobindolom in na območju sedaj že močno zarasle Nove Gore pri Starih Žagah. Podrobnejši pogoji za urejanje vinogradniških območij so določeni v izvedbenem delu tega OPN.

(2)

Pri vzdrževanju in obnovi obstoječih zidanic ter spremljajočih ureditvah se ohranjajo vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj. Obstoječe zidanice, ki nimajo opredeljenih stavbnih zemljišč se vzdržujejo in obnavljajo skladno s predpisi.

(3)

Dopustna je gradnja novih zidanic (z možnostjo občasnega prenočevanja) in turističnih zidanic na območju vinograda/sadovnjaka površine najmanj 10 arov najboljših kmetijskih zemljišč oziroma najmanj 7 arov na drugih kmetijskih zemljiščih.

(4)

Dopustna je gradnja vseh vrst kmetijskih gospodarskih objektov za potrebe večjih vinogradov in sadovnjakov (nad 20 arov površin vinograda/sadovnjaka) na podlagi podrobnejših pogojev, določenih v izvedbenem delu tega OPN.

(5)

Za nove zidanice in kmetijske gospodarske objekte v vinogradniških območjih je (na podlagi sprejetih kriterijev) s tem OPN oziroma z njegovimi spremembami in dopolnitvami, določeno stavbno zemljišče.

(6)

Pri gradnji novih zidanic in kmetijskih gospodarskih objektov ter pri obnovi obstoječih objektov mora biti poudarek na kakovostnih arhitekturnih rešitvah z upoštevanjem povezave med sodobno arhitekturo in tradicionalnimi izhodišči.

(7)

Sprememba namembnosti zidanic in kmetijskih gospodarskih objektov v vinogradniških območjih ni dovoljena.

(8)

Ostale naloge na področju urejanja vinogradniških območij so

-

učinkovito reševanje problema črnih gradenj,

-

reševanje problematike neželenega stalnega naseljevanja v zidanicah.

4.2 Stanovanjska gradnja

69. člen

(splošna usmeritev)

(1)

Dolenjske Toplice so zanimive kot bivalno okolje za domače in priseljene prebivalce. Pri določanju novih površin za stanovanjsko gradnjo se upoštevajo stanovanjske potrebe domačinov in priseljenih prebivalcev.

(2)

Večja koncentracija novih stanovanj bo v Dolenjskih Toplicah, namenjena je izboljšanju stanovanjskega standarda domačih prebivalcev in priseljenemu prebivalstvu.

(3)

Površine za stanovanjsko gradnjo v ostalih naseljih Občine Dolenjske Toplice so prednostno namenjena potrebam domačih prebivalcev.

4.2.1 Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo

70. člen

(urbano območje Dolenjske Toplice in Sela)

(1)

Urejanje novih območij za stanovanjsko gradnjo se usmerja na območje »Na Cvibljah«. Konfiguracija terena in vidno izpostavljena lega pogojujejo gradnjo nizkih, pretežno enodružinskih objektov. Urejanje stavbnih zemljišč se izvaja postopoma za zaključena manjša območja urejanja skladno s možnostmi in pogoji izvedbe prometne in komunalne infrastrukture ter interesi investitorjev.

(2)

Kompleksa blokovna gradnja oziroma gradnja z višjo gostoto stanovanj zaradi konfiguracije terena in ohranjanja značilne podobe naselja na območju Dolenjskih Toplic ni načrtovana. Možna je gradnja posameznih nizkih stanovanjskih blokov v sklopu apartmajskega naselja na obrobju stanovanjskega območja »Na Cvibljah«.

(3)

Gradnja doma za starejše občane je načrtovana na območju »Na Kamenju«.

(4)

Gradnja posameznih enodružinskih objektov se usmerja na posamezne še proste parcele znotraj stanovanjskih območij naselij Dolenjske Toplice in Sela.

71. člen

(podeželska naselja)

V podeželskih naseljih so nova stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo načrtovana z zaokrožitvami obstoječih območij naselij.

4.2.2 Prenova

72. člen

(urbano območje Dolenjske Toplice in Sela)

(1)

V trškem delu Dolenjskih Toplic se ohranijo in obnavljajo stanovanja predvsem v zgornjih etažah objektov, pritličja objektov se prednostno namenijo lokalom. Nove stanovanjske površine se pridobijo z nadomestno gradnjo in manjšimi zapolnitvami. Možna je kombinacija stanovanj s turistično dejavnostjo (manjše nočitvene zmogljivosti, posamezni apartmaji) ter preureditev posameznih starih poslopij v počitniški objekt.

(2)

V trškem jedru Dolenjskih Toplic se postopoma znižuje število stanovanj na račun večjega stanovanjskega standarda (nadomestna gradnja, združevanje stanovanjskih enot pri obnovi, sprememba namembnosti stanovanj v pritličjih objektov).

(3)

Staro vaško jedro naselja Sela se ohrani v sedanjem obsegu s poudarkom na ohranitvi zasnove naselja s sadovnjaki na obrobju in zelenimi cezurami med starim jedrom in novejšimi urbanimi območji.

(4)

Obstoječa območja novejše urbane stanovanjske gradnje enodružinskih hiš v Dolenjskih Toplicah in Selih so pretežno pozidana, možna je obnova, dozidava in gradnja posameznih (nadomestnih) objektov.

72. člen

(podeželska naselja)

(1)

Stara vaška jedra podeželskih naselij se ohranjajo v sedanjem obsegu s poudarkom na ohranitvi zasnove naselja s sadovnjaki na obrobju in zelenimi cezurami med starim jedrom in novejšimi območji naselij. Prenova temelji na postopni gradbeni obnovi in nadomestni gradnji stari kmetij, ki pretežno tudi spreminjajo osnovno funkcijo. Podrobnejša določila v zvezi s prenovo posameznih naselij so v izvedbenem delu tega OPN.

(2)

Osrednji problem je možnost revitalizacija tradicionalnega in propadajočega stavbnega fonda v večini pretežno vaških naselij na hribovitem območju Občine Dolenjske Toplice. Večinoma so to nekdanja kočevarska naselja in sicer živa naselja, ki se praznijo: Dobindol, Občice in Kočevske Poljane ter zapuščena naselja: Kunč, Podstenice, Pogorelec, Pleš, Pajkež, Blaževica, Mali Rigelj, Deleči Hrib, Rampoha, Srobotnik. Del teh naselij je tudi naselbinska dediščina katere varovanje je neposredno povezano s problematiko varovanja stavbne dediščine. Pomanjkanje prave vsebine oziroma konkretnih stimulativnih ukrepov za ohranitev poseljenosti ter pomanjkanje finančnih sredstev so glavni razlogi za propad gradbenega fonda in odmiranje naselij. Ohranitev (dela) stavbnega fonda teh naselij je možna le s koordinirano akcijo lokalne skupnosti in države pri pripravi projektov in zagotovitvi finančnih sredstev za obnovo stavbne dediščine in oživitev tistih naselij, kjer za to obstajajo realne možnosti. Osnovni ukrep je zagotovitev ustrezne prometne povezave do naselij višavja med Črmošnjico in Sušico.

(3)

Poseben problem je območje Kočevskega Roga, kjer so naselja praktično prazna in porušena in jih je tudi zaradi slabe demografske strukture ni smiselno rekonstruirati.

(4)

V počitniške namene je možna preureditev opuščenih objektov ob upoštevanju urbanistično arhitekturnih značilnosti območij, kjer se objekti nahajajo, naravovarstvenih smernic in smernic za varstvo kulturne dediščine, če se objekti nahajajo v varovanih oziroma v vplivnih območjih dediščine.

(5)

Pri arhitekturnem oblikovanju počitniških objektov se upošteva povezava med sodobno arhitekturo in tradicionalnimi izhodišči.

(6)

Pomembna naloga na območjih, atraktivnih za gradnjo počitniških objektov, je učinkovito reševanje problema črnih gradenj.

4.3 Gospodarske dejavnosti

4.3.1 Turizem

73. člen

(splošna usmeritev)

(1)

Turizem je temeljna gospodarska panoga Občine Dolenjske Toplice.

(2)

Poleg nadaljnjega razvoja zdraviliškega turizma se enakovredno zagotavljajo pogoji za razvoj turistične infrastrukture za počitniški, športno-rekreacijski, kulturni in kongresni turizem ter razvoj spremljajočih dejavnosti.

(3)

Pri bodočem razvoju turizma bo poudarek na razvoju dopolnilne turistične ponudbe tako v osrednjem turističnem središču Dolenjske Toplice kakor tudi na celotnem območju občine.

(4)

Pomembna sestavina turistične ponudbe šport in rekreacija (glej poglavje 4.5 strateškega dela tega odloka).

74. člen

(turizem v osrednjem turističnem središču Dolenjske Toplice)

(1)

Turizem višjega kakovostnega razreda se bo na območju Dolenjskih Toplic razvijal v dveh programskih smereh:

-

Razvoj območja Term Krka na severu: zdraviliške usluge in dopolnilni programi se bodo širili in razvijali na podlagi razvojnega programa Term Krka. Razvoju dejavnosti je namenjeno območje Balnea in območje ob bazenskem in Wellness kompleksu.

-

Oblikovanje novega turistično-rekreacijskega središča na jugu: nov turistični kompleks »Na Kamenju« vključuje hotel, kopališče, športno-rekreacijske ureditve in spremljajočimi dejavnosti.

-

V širitev turistične ponudbe na južnem delu Dolenjskih Toplic je vključena tudi širitev sedanjega apartmajskega naselja na jugovzhodnem obrobju naselja v neposredni bližini območja »Na Kamenju«.

-

Na območje »Na Kamenju« se prostorsko in funkcionalno navezuje načrtovano igrišče za golf.

(2)

Oba razvojna pola turizma se stikata v starem jedru Dolenjskih Toplic, ki je osrednje kulturno programsko in informativno središče in glavno javno območje s spremljajočo ponudbo. S postopno prenovo objektov trškega jedra Dolenjskih Toplic se širi in izboljša ponudba kulturnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, izboljša se kakovosti ponudbe zasebnih ležišč ter splošna privlačnost trškega jedra.

75. člen

(turistično rekreacijsko območje Meniška vas – Dolenje Polje)

(1)

Turistično rekreacijsko območje med Meniško vasjo in Dolenjim Poljem vključuje ureditev počitniškega naselja in sonaravnih rekreacijskih ureditve na obrobju Krke. Obstoječe neurejeno območje razpršenih počitniških hiš se sanira z zaokrožitvijo in ureditvijo območja (glej strokovne podlage »Počitniško naselje Dolenje Polje« in izvedbeni del tega OPN).

(2)

Pri oblikovanju počitniškega naselja se upošteva tradicionalna vaška struktura tako pri arhitekturnih elementih objektov kakor pri njihovi umestitvi v prostor z oblikovanjem terenu prilagojenih formacij objektov.

(3)

Pri sanaciji stanja na obrobju arheološkega območja (gomilno grobišče) se upoštevajo kulturno varstvene smernice.

(4)

Sonaravne rekreacijske ureditve ob Krki se izvedejo z upoštevanjem naravovarstvenih smernic. Kot sestavina ureditev ob Krki se podrobno preuči ureditev vstopne in izstopne točke za plovila vključno s kopenskim programom.

(5)

Območje se ureja na podlagi podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) skladno z usmeritvami iz tega OPN.

76. člen

(turistično rekreacijsko območje Kočevski Rog)

(1)

Turistično območje Kočevskega Roga sodi v (bodoči) regijski park Kočevsko – Kolpa. Center območja je Baza 20, kjer so dane možnosti za večje prireditve in je hkrati izhodiščna točka v manj obiskana območja Kočevskega roga.

(2)

Razvoj turizma na območju Kočevskega roga bo usmerjen v lovski turizem, pohodništvo in ostale blage oblike turizma v skladu z režimom, ki je določen z naravovarstvenimi smernicami in smernicami varstva kulturne dediščine oziroma skladno z režimom regijskega parka.

(3)

Na območju Kočevskega Roga je ohranjenih več gozdarskih in lovskih koč, del le-teh je smotrno nameniti turizmu z raziskovalnim ali avanturističnim motivom ter jih med seboj povezati v mrežo oskrbnih točk.

(4)

Posebna študija je potrebna za ugotovitvi in določitev možnosti vključevanja obnove zapuščenih kočevarskih vasi v turistično ponudbo.

77. člen

(turizem na podeželju)

(1)

Obstoječe območje razpršenih počitniških hiš in ostankov kočevarske domačije na obrobju vinogradniškega območja Cerovca se sanira z zaokrožitvijo in ureditvijo območja v počitniško naselje Cerovec. Pri izvedbi počitniškega naselja se upošteva terenu prilagojena zazidalna zasnova in za vinogradniško območje značilni arhitekturni elementi objektov manjših dimenzij. Pri prostorski umestitvi, oblikovanju objektov in zasaditev se upošteva lega na obrobju doline Soteska – Stare Žage (»nacionalno pomembno območje krajinske prepoznavnosti«). Območje se ureja na podlagi podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) skladno z usmeritvami iz tega OPN.

(2)

Turistično rekreacijsko območje doline Sušice:

-

Dolenje Sušice: bližina osrednjega turističnega območja, načrtovano igrišče za golf, konjeniški center in kamp – šotorišče, urejeno naselje, kakovostno naravno okolje in zaledje vinogradov so potenciali, ki pogojujejo nadaljnji razvoj izletniškega in stacionarnega turizma v širšem območju naselja;

-

kot posebno turistično območje imajo razvojne možnosti s poudarkom na sonaravnem turizmu in obnovi naselbinske dediščine naselja Gorenje Sušice, Dobindol in Verdun.

(3)

Turistično rekreacijsko območje med dolinama Sušice ter Radešice in Črmošnjice:

-

v sklopu razvoja naselij Selišče, Bušinec, Cerovec, Veliki in Mali Rigelj so potenciali za razvoj turizma na kmetijah, kmetij odprtih vrat in druge oblike počitnikovanja na podeželju;

-

na vinorodnih območjih Cerovec, Veliki in Mali Rigelj se dograjuje mreža vinskih cest in poti in trženje vinskih kleti v zasebni lasti, urejajo se turistične kmetije;

-

naselja se povežejo s sprehajalnimi in pohodniškimi potmi s turističnimi območji v dolini Sušice;

-

spodbuja se obnova vinogradov na pretežno zaraščenem območju Nove Gore pri Starih Žagah in vključitev širšega območja v turistične itinerarije.

(4)

Turistično kmetijska vinorodna območja na obrobju Občine Dolenjske Toplice: večji strnjeni kompleksi vinogradov in sadovnjakov so na območju Soteške gore, Straške gore in Ljubanca. Pojasnilo: glej točko (3) tega člena Na vinorodnih območjih se dograjuje mreža vinskih cest in poti (tudi povezano s sosednjo občino), spodbuja se obnova vinogradov, trženje vinskih kleti v zasebni lasti in urejanje turističnih kmetij.

4.3.2 Oskrbne in storitvene dejavnosti

78. člen

(trgovina)

(1)

Večina aktivnih prebivalcev se dnevno in občasno oskrbuje v bližnjih velikih nakupovalnih centrih (predvsem Novo mesto). Na območju občine se prednostno spodbuja razvoj trgovine z osnovno oskrbo za domače prebivalce ter za oskrbo hotelskih gostov in drugih turistov.

(2)

Na območju Dolenjskih Toplic se ureditev manjših trgovin z osnovno in specializirano oskrbo ter oskrbo gostov usmerja v staro trško jedro in v novo razvojno območje »Na Kamenju«.

(3)

Trgovinska dejavnost, ki pogojuje večje objekte in skladiščne površine se usmerja v gospodarsko cono na Selah pri Dolenjskih Toplicah. V to območje sodijo (poleg že obstoječe bencinske črpalke in večjih trgovin z živili in gradbenim materialom) tudi druge trgovine za oskrbo zaledja občine z živili, kmetijskim materialom itd. V tej coni je možna tudi lokacija večjega oskrbnega centra z mešano ponudbo.

(4)

V vseh naseljih občine se spodbuja ureditev manjših lokalov za osnovno oskrbo. Večje trgovine (za regionalno oskrbo) ne sodijo v območja obstoječih naselij poselitve. Izjemoma se dovolijo na podlagi predhodne vsestranske analize.

79. člen

(storitve)

(1)

Ureditev lokalov za izboljšanje in širitev ponudbe osebnih storitev in storitev gospodinjstvom se v naselju Dolenjske Toplice usmerja v staro trško jedro, njegovo obrobje, ter v območje »Na Kamenju«.

(2)

Lokali za storitve so možni tudi v drugih območjih Dolenjskih Toplic in v ostalih naseljih občine, na podlagi preučitve pobud potencialnih investitorjev skladno z določili v izvedbenem delu tega OPN.

80. člen

(gostinstvo)

(1)

Ponudba gostinskih storitev mora slediti potrebam stacionarnih gostov in izletnikov kakor tudi domačinov.

(2)

Poleg (izboljšanih) obstoječih zmogljivosti se urejanje gostinskih lokalov s kakovostno in pestro gostinsko ponudbo prednostno usmerja v trško jedro Dolenjskih Toplic in v novo turistično območje »Na Kamenju«.

(3)

Urejanje gostinskih lokalov je možno in želeno na vseh primernih lokacijah v Dolenjskih Toplicah in ostalih naseljih občine. V podeželskih naseljih se spodbuja ureditev kmetij odprtih vrat in drugih oblik kulinarične ponudbe v vaseh in vinogradih.

4.3.3 Proizvodne dejavnosti

81. člen

(industrija)

(1)

Tovarna obutve se preseli v gospodarsko cono »Sela II« Območje sedanje tovarne se vključi območje načrtovanega hotelsko-rekreacijskega območja »Na Kamenju«.

(2)

Nova območja za razvoj industrije na območju Občine Dolenjske Toplice niso načrtovana.

82. člen

(proizvodne, servisne in storitvene dejavnosti)

(1)

Razvoj proizvodnih, servisnih in storitvenih dejavnosti se usmerja na območje gospodarske cone Sela pri Dolenjskih Toplicah. Poleg obstoječega, pretežno pozidanega območja »Sela I« so zagotovljene prostorske možnosti za razvoj lokalnih proizvodnih in servisnih obratov na območju gospodarske cone »Sela II«, ki se ureja na podlagi veljavnega prostorskega izvedbenega akta.

(2)

Manjše obrate je možno (predvsem na podlagi individualnih investicijskih pobud) urejati v ostalih naseljih občine ob upoštevanju omejitev pri izboru dejavnosti in prostorskih možnosti in lokacijskih pogojev umestitve objektov v prostor.

(3)

Pobude za razvoj dejavnosti, ki zahtevajo večje površine in zmogljivo infrastrukturno opremljenost se usmerja v gospodarsko cono Sela II.

(4)

Ureditev novih gospodarskih con in lociranje dejavnosti, ki imajo velik vpliv na kakovost naravnega in bivalnega okolja na območju Občine Dolenjske Toplice ni dopustno.

4.4 Družbene dejavnosti

83. člen

(osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok)

(1)

Prostorski razvoj osnovnega šolstva in predšolskega varstva otrok bo na obstoječi lokaciji, v kompleksu Osnovne šole Dolenjske Toplice.

(2)

Ob obstoječi osnovni šoli in vrtcu so določene površine za prostorsko širitev. Potrebna je predvsem posodobitev in izboljšava objektov, zunanjih ureditev ter ureditev dodatnih površin za šport in rekreacijo. Glede na demografsko prognozo zmogljivosti vrtca in šole ne bo potrebno bistveno širiti, smiselna pa je povezava obeh objektov in prostorska prilagoditev glede na dejanske kontingente otrok v posameznih obdobjih.

(3)

Ob osnovni šoli so načrtovane površine za ureditev telovadnice in dodatnih igrišč, ki jih je treba upoštevati in ustrezno uskladiti pri določanju trase obvozne ceste (regionalna cesta R3-733).

84. člen

(zdravstveno varstvo)

(1)

Občina ima zdravstveno in zobno ambulanto. Dodatna ambulanta (zdravnik splošne prakse) in lekarna sta v apartmajskem naselju v Ulici Maksa Henigmana.

(2)

Zdravstvene storitve v sklopu zdraviliške dejavnosti se izvajajo v sedanjih objektih Term Krka.

(3)

Nova ambulanta se uredi v sklopu doma ostarelih občanov »Na Kamenju«.

(4)

Izboljšuje se standard osnovnega zdravstvenega varstva, vključno z izboljšavo objektov. V primeru selitve na novo lokacijo se le-ta določi v na podlagi izvedbenih prostorskih aktov na ustrezni, dobro dostopni lokaciji.

(5)

Glede na število prebivalcev je v bodoče na področju zdravstvenega varstva (poleg osnovnega zdravstvenega varstva) realno pričakovati odpiranje specialističnih ambulant na območju »Na Kamneju« in drugih primernih lokacijah.

85. člen

(kultura)

(1)

Kulturno kongresni center na Sokolskem trgu je osrednja kulturna ustanova občine, namenjena krajanom in gostom: galerijska in kongresna dejavnost, prireditve, prostori za delovanje društev, družabni prostori, občinski upravni prostori. Dopolnilne kulturne in druge spremljajoče dejavnosti (npr. knjižnica) se v največji možni meri zagotovijo z gradbeno obnovo in revitalizacijo bližnjih objektov in uličnih prostorov.

(2)

Kulturna dejavnost (prireditveni prostori) v ostalih naseljih Občine Dolenjske Toplice se odvija v kulturnih domovih Podturn, Soteska, Podhosta, v »Hudičevem turnu« v Soteski, v »Vaškem domu« Dolenje Sušice in v »Kočevarskem domu« v Starih žagah. Za kulturno dejavnost v teh naseljih skrbijo predvsem kulturna društvih, ki pripravljajo številne prireditve.

(3)

V smernicah Ministrstva za kulturo je opredeljeno, da mora Občina Dolenjske Toplice, glede na število društev in skupin, načrtovati ustrezne prostorske pogoje, ki bodo omogočali kakovostno preživljanje prostega časa, kulturno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter kulturno vzgojo in izobraževanje. Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti se prednostno iščejo v obnovi obstoječih objektov, poleg obstoječih kulturnih domov tudi objektov kulturne dediščine. Na podlagi realnega program razvoja kulture in s tem povezanih prostorskih potreb opredeli Občina Dolenjske Toplice s pristojnimi državnimi službami način (so)financiranja kulturnih dejavnosti.

86. člen

(upravne, finančne in poslovne storitve)

(1)

Naselje Dolenjske Toplice ima kot občinsko središče občinsko upravo, banko, pošto, policijsko postajo itd. Ponudba se širi skladno s potrebami prebivalcev in turističnih gostov, skladno s posodabljanjem tehnologije poslovanja in razvojem posameznih dejavnosti.

(2)

Razvoj upravnih, finančnih in poslovnih storitev se prednostno usmerja v staro trško jedro in njegovo obrobje ter v novo turistično poslovno območje »Na Kamenju«. Pojav posameznih poslovnih dejavnosti je možen tudi v drugih naseljih občine.

87. člen

(telesna kultura in šport)

(1)

Igrišča pri osnovni šoli in vrtcu ter telovadnica morajo biti na razpolago mladini in odraslim tudi izven šolskega časa.

(2)

Pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) za stanovanjska območja je potrebno zagotoviti tudi primerne lokacije za ureditev otroških igrišč.

(3)

Ureditev otroških in športnih igrišč za mladino in odrasle je možno urediti na primernih lokacijah na območjih oziroma v bližini vseh naselij. Ureditve so predvsem povezane z iniciativo krajanov posameznih urbanih območij in naselij, prostor se rezervira na podlagi dane pobude lokalnih poznavalcev in možnosti pridobitve zemljišča.

(4)

Na ravni občine se pripravi podrobna analiza potrebnih novih prostorskih zmogljivosti oziroma določijo lokacije za delovanje športnih društev in klubov.

(5)

Kot sestavina športa in rekreacije se upošteva lega naselij v kakovostnem naravnem okolju z označenimi pešpotmi, kolesarskimi poti, kulturnih in drugih tematske poti.

(6)

Ureditve za šport in rekreacijo, navedene kot sestavina turistične ponudbe (poglavje 4.5 tega odloka) so pretežno namenjene tudi domačim prebivalcem:

-

bazeni odprtega tipa Dolenjskih Toplicah,

-

športni park v Dolenjskih Toplicah,

-

igrišče za golf,

-

konjeniški center pri Dolenjih Sušicah,

-

rekreacijske ureditve v naravnem okolju ob Krki.

4.5 Šport in rekreacija kot sestavina turistične ponudbe

88. člen

(kopališča in ureditve za rekreacijo ob vodotokih)

(1)

Na območju Dolenjskih Toplic se uredi:

-

obstoječi bazenski kompleks Term Krka se razširi na nove površine na severnem obrobju, uredijo se novi bazeni in spremljajoči programi Term;

-

nov bazenski kompleks oziroma vodni park v sklopu hotelskega in apartmajskega območja »Na Kamenju«.

(2)

Za rekreacijsko dejavnost (kopanje, ribolov, čolnarjenje) so dobre možnosti ob Krki, potrebne so ustrezne sonaravne ureditve, predvsem v skladu z varstvom narave in v dogovoru z lastniki zemljišč. Kopališča oziroma območja za rekreacijo se prednostno uredijo na območjih, kjer so že objekti v bližini vodotoka in tako ne bo dodatnega vpliva na obvodno floro in favno (npr. pri Soteski in Dolenjem Polju).

(3)

Kot sestavina ureditev ob Krki pri Soteski in Dolenjem Polju se podrobno preuči ureditev vstopne in izstopne točke za plovila vključno s kopenskim programom.

89. člen

(območja za šport in rekreacijo)

(1)

Športno rekreacijski park v gozdu ob Sušici na območju Dolenjskih Toplic je namenjen rekreaciji v naravnem okolju in športnim aktivnostim na urejenih igriščih:

-

poleg obstoječih se uredijo dodatna igrišča in druge ureditve za prostočasne dejavnosti, program športno rekreacijskih objektov se uskladi z interesi ponudnikov in uporabnikov;

-

na podlagi usklajenih programov se enovita ureditev celotnega območja določi s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN);

-

končna ureditev je tudi odvisna od določitve trase obvozne ceste (nova trasa regionalne ceste R3-733).

(2)

Igrišče za golf se uredi v dolini Sušice med Dolenjskimi Toplicami in Dolenjimi Sušicami:

-

ureditev igrišča za golf je pretežno na gozdnih površinah na levem bregu potoka Sušica, v severnem delu posega na kmetijska zemljišča na desnem bregu potoka; ureditve ne posegajo v varovano območje potoka Sušica (naravna vrednota), ustrezno se zavaruje tudi območje Lukčeve kapelice (kulturna dediščina);

-

pri urejanju se upoštevajo principi sonaravnega urejanja, preoblikujejo se le območja igralnih polj, med njimi so ohranjena ekstenzivno obdelana kmetijska zemljišča (travniki, sadovnjaki) in parkovno urejena gozdna zemljišča;

-

na obrežju vodotoka se ohrani in vzdržuje obstoječa vegetacija, struga se premošča z lesenimi mostički;

-

ureditev območja igrišča za golf se določi s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN); igrišče je možno urejati fazno.

(3)

Konjeniški center se uredi na zahodnem obrobju Dolenjih Sušic. Center leži ob lokalni cesti in lokalni poti, ki ga povezuje s kampom – šotoriščem ob Sušici. Vidno izpostavljeno zahodno obrobje kompleksa se ozeleni z avtohtono drevesno zasaditvijo.

90. člen

(kampi)

(1)

Avtokamp ob Sušici ostane na sedanji lokaciji, po potrebi se območje razširi proti severu.

(2)

Možna je ureditev novega kampa v sklopu športno rekreacijskega parka na levem bregu Sušice.

(3)

V povezavi s konjeniškim centrom se uredi kamp – šotorišče ob potoku Sušica pri Dolenjih Sušicah. Ohrani se travnata brežina ob potoku, upoštevajo se tudi druge naravovarstvene smernice. Šotorišče se uredi v gozdu, spremljajoči objekti pa ob dovozni poti pri vstopu v kamp.

(4)

Manjša šotorišča so možna ob Krki in na drugih ustreznih lokacijah na podlagi predhodne podrobne preveritve. Pri določitvi lokacij in ureditvah se prednostno upoštevajo naravovarstvene smernice.

(5)

Lokacija obstoječega mladinskega tabora »Mojca« pri osnovni šoli je ustrezna, program se dopolnjuje s šolskim. V primeru gradnje nove obvozne ceste na obrobju tabora je (zaradi slabših bivalnih pogojev) možna njegova selitev na novo lokacijo – v športno rekreacijski park ob Sušici.

5. Usmeritve za razvoj v krajini

5.1 Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora

91. člen

(območje ob Krki in Radešici)

(1)

Območje omejujejo gozdnata pobočja Kočevskega Roga, Ajdovske planote (EPO in Natura 2000) in Cvingerja (arheološko območje) ter regionalna cesta Poturn–Dolenjske Toplice.

-

Vodotoka Krka in Radešica sta naravni vrednoti, območje Krke je ekološko pomembno območje (EPO), ki se teritorialno prekriva z območjem Natura 2000 Krka.

-

Na območju so naslednje naravne vrednote: izvir Radešice, bresti ob Krki v Soteski, potok Obrščica, bele vrbe ob Radešici, habitati itd.

-

Območje zaznamujejo številni kulturni spomeniki in dediščina: spomeniški sklop Soteska (gradova, grajski park, Hudičev Turn), cerkev Sv. Martina, številna arheološka območja, posamezni objekti v naseljih na obrobju).

-

Območje je sestavina območja POKD 7 Soteska – Stare Žage.

(2)

Osrednji ravninski del med Podhosto, Sotesko in območjem zaselkov Polje:

-

ohrani se sklenjen kompleks kmetijskih zemljišč z ekstenzivno rabo na in ob naravnih vrednotah in kulturni dediščini;

-

smiselno se zaokrožijo naselja na obrobju, širitev naselij na ravninsko območje in odpiranje novih poselitvenih območij na obrobju dolin vodotokov ni dopustno;

-

dopustna je rekonstrukcija regionalne ceste, urejajo se poljske poti in ekstenzivne rekreacijske ureditve (kopališča, sprehajalne poti itd.);

-

neurejeno območje počitniških hiš pri Dolenjem Polju se sanira z zaokrožitvijo in ureditvijo območja počitniškega naselja; pri sanaciji stanja na obrobju arheološkega območja (gomilno grobišče) se upoštevajo kulturno varstvene smernice;

-

ob Krki pri Soteski in Dolenjem Polju se podrobno preuči ureditev vstopne in izstopne točke za plovila vključno s kopenskim programom.

(3)

Dolina Krke zahodno od naselja Soteska (istočasno vplivno območje kulturne dediščine Soteske): ohranja se območje naravnega vodotoka, posegi se omejijo na sonaravne vodnogospodarske in rekreacijske ureditve ter obnovo regionalne ceste.

(4)

Območje ob Krki od zaselka Dolenje Polje do občinske meje pri Dolenjem Gradišču:

-

na območjih, kjer se poselitev in regionalne ceste približajo Krki se ohrani varovano območje vodotoka z obvodno vegetacijo, dopustne so sonaravne vodnogospodarske in rekreacijske ureditve in obnove prometnih ureditev;

-

upošteva se varovano območje kulturne dediščine (arheološki območji Gradišče in gomilno grobišče) možna je kmetijska raba z upoštevanjem režima varovanja arheološke dediščine;

-

zaokrožijo in sanirajo se obrobja naselij, kmetijska zemljišča so namenjena ekstenzivni rabi;

-

na obrobju Krke so možne sonaravne ureditve za šport in rekreacijo z upoštevanjem naravovarstvenih smernic.

(5)

Ohranijo se gozdnata pobočja na obrobju doline Krke in Radešice, z ekstenzivnimi prostorskimi ureditvami.

92. člen

(območje ob Črmošnjici)

(1)

Ozko dolino vodotoka Črmošnjica (naravna vrednota), ki prehaja v sotesko pri Starih Žagah omejujejo gozdnata pobočja Kočevskega Roga (EPO in Natura 2000) in hribovito območje med dolinama Črmošnjice in Sušice, na severu pa regionalna cesta Podturn–Dolenjske Toplice. Znotraj območja so posamezne geomorfološke vrednote in ekosistemi. Celotno območje je sestavina območja kulturne dediščine POKD 7 Soteska – Stare Žage. Osrednjega pomena doline je naselbinska dediščina – naselbinska dediščina sta naselji Kočevske Poljane in Občice s številnimi objekti profane in sakralne dediščine, številni objekti so tudi v naseljih Podturn in Stare Žage. Sestavina krajinske podobe so cerkve oziroma njihovi zvoniki na vzhodnem gričevnatem obrobju.

(2)

V severnem delu območja se varovanje naravnih in ustvarjenih vrednot usklajuje z urbano rabo: večji posegi na ravninski del bodo zaradi rekonstrukcije regionalne ceste pri Podturnu, smiselno se zaokroži urbana poselitev na zahodnem obrobju, oblikovanje naselij se prilagodi novi trasi regionalne ceste. Razen navedenih posegov se ohranijo ravninska zemljišča z ekstenzivno kmetijsko rabo.

(3)

V preostalem delu območja se ohrani sedanja raba: ozek pas kmetijskih zemljišč in gozdni rob oziroma gozdnata pobočja v soteski pri Starih Žagah. Poselitev se omeji na smiselno zaokrožitev obstoječih naselij s poudarkom na varovanju zgodovinske zasnove in arhitekturnih značilnosti. Rekonstruira se regionalna cesta in lokalno cestno omrežje z upoštevanjem varovanja vodotoka in njegove neposredne okolice.

(4)

Kot sestavino kulturne krajine nacionalnega pomena se obravnava tudi vzhodno obrobje doline – predvsem vinogradniška območja na vidno izpostavljenih lokacijah. Spodbuja se obnova vinogradov in ohranjanje kulturne krajine. Na strma pobočja obrobja Kočevskega Roga se ne posega.

(5)

Bogata zgodovinska dediščina se vključi v celovito turistično ponudbo z ureditvijo in označitvijo poti ter predstavitvijo posameznih objektov /območij ob tej poti. Naselje Podturn je izhodiščna točka v območje Kočevskega Roga.

93. člen

(območje Cvinger)

(1)

Gozdnato pobočje hriba Cvinger med naselji Dolenjske Toplice, Meniška vas in Sela je varovano območje arheološke dediščine Cvinger. Ohrani se gozdno in kmetijsko območje, raba se podreja varovanju arheološke dediščine.

(2)

Cvinger ima tudi vlogo rekreacijskega zaledja okoliških naselij z urejenimi potmi in predstavitvijo arheološke dediščine na kraju najdbe.

(3)

Načrtovana obvoznica Dolenjskih Toplic (regionalna cesta R3-733) delno posega v vzhodno obrobje Cvingerja. Pri določitvi trase in izvedbi se upoštevajo kulturnovarstvene smernice.

94. člen

(območje Kočevski Rog)

(1)

Na območju Občine Dolenjske Toplice je del ekološko pomembnega območja (EPO) Kočevsko oziroma del območja Kočevskega Roga med Krko in Kolpo. EPO se teritorialno prekriva z območjem življenjskega prostora velikih zvezi in območjem Natura 2000 Kočevsko – Kolpa. Na območju Kočevskega Roga so številna območja (predvsem memorialne) kulturne dediščine (Baza 20, partizanska bolnišnica Jelendol, grobišča itd.), kakor tudi naselbinska dediščina (zapuščene kočevarske vasi).

(2)

Na območju redko poseljenih, strnjenih in dobro ohranjenih gozdovih kraških planot se prednostno ohranijo številne naravne (in kulturne) vrednote. Obsežno območje je namenjeno gospodarjenju z gozdovi skladno z gozdno gospodarskimi načrti, varovanju gozdnih rezervatov in prednostnih površin za živalski svet.

(3)

Možne so ekstenzivne ureditve za sonaravno turistično ponudbo (določitev naravnih vrednot primernih za predstavitev javnosti, določitev načina in pogojev predstavitve, razvoj točkovnega in koridorskega turizma s pripadajočo infrastrukturno opremo).

(4)

Kot osrednja turistična in izhodiščna točka se upošteva Baza 20, v turistično ponudbo se vključi tudi del obstoječih objektov (lovske koče, obnova zapuščenih objektov). Novi posegi (razen vzdrževanja prometne in druge infrastrukture ter objektov) na območju niso načrtovani.

95. člen

(območje Gorjanci)

(1)

Južni del Občine Dolenjske Toplice severno od doline Črmošnjice posega na obrobje ekološko pomembnega območja (EPO) Gorjanci. Prevladujejo gozdovi, poudarjen floristični pomen imajo košenice. Na tem območju so pretežno zapuščena kočevarska naselja in zaselki Blaževica, Pleš, Gorenje in Dolenje njive. Posledica odmiranja naselij je postopno zaraščanje košenic in gozdnih jas, kar vpliva na spremembo ekosistema in (nekdaj) značilne kulturne krajine.

(2)

Ohrani in vzdržuje se naravno okolje Gorjancev z vzdrževanjem travnikov in gozdnih jas s košnjo (brez novih naselitev in ograjevanja), sonaravno gospodarjenje z gozdovi se izvaja na podlagi gozdno gospodarskih načrtov. Spremlja in upošteva se naravno ravnovesje v ekosistemih z ustreznim uravnavanjem populacij divjadi

(3)

Oživitev kočevarskih naselij ni realna, vsaj delna ohranitev poseljenosti in s tem tudi vzdrževanje kulturne krajine je možna le na podlagi koordinirane akcije občine in države. Osnovni ukrep je zagotovitev ustrezne prometne povezave.

96. člen

(območje Ajdovska planota)

(1)

Na območju Občine Dolenjske Toplice je južno obrobje ekološko pomembnega območja (EPO) Ajdovska planota. S pretežno bukovimi gozdovi porastla planota s številnimi podzemskimi jamami ima na južnih legah tudi termofilne gozdove in košenice. EPO se teritorialno prekriva z območjem Natura 2000 Ajdovska planota.

(2)

Ohrani in vzdržuje se naravno okolje Ajdovske planote z vzdrževanjem travnikov in gozdnih jas s košnjo (brez novih naselitev in ograjevanja), sonaravno gospodarjenje z gozdovi se izvaja na podlagi gozdno gospodarskih načrtov.

(3)

Območja naselji in vinogradniška območja na južnem obrobju se zaokrožijo in ne širijo proti obrobju planote.

(4)

Nujna je sanacija peskokopa Soteska.

5.2 Razvojna območja za primarne dejavnosti

97. člen

(območje doline Sušice)

(1)

Z vidika razvoja kmetijstva je osrednjega pomena pretežni del doline Sušice, in sicer od zatrepne doline med Gorenjimi Sušicami in Dobindolom do urbanega območja občinskega središča Dolenjske Toplice. V dolini prevladujejo kmetijska zemljišča. Presihajoči kraški vodotok Sušica je naravna vrednota, z ekološko pomembnim območjem izvirov.

(2)

Navedeni del doline Sušice je najkvalitetnejši kmetijski potencial Občine Dolenjske Toplice. Skladno s strateško usmeritvijo razvoja turizma v Občini Dolenjske Toplice, so v dolini med Dolenjimi Sušicami in Dolenjskimi Toplicami načrtovane ureditve igrišča za golf in konjeniškega centra, ki delno posegajo na kmetijska in gozdna zemljišča.

(3)

Glede na prostorske značilnosti in zatečeno stanje se pri rabi in urejanju doline Sušice upoštevajo naslednje usmeritve:

-

razen preobrazbe zemljišč za ureditev igrišča za golf in konjeniškega centra ter manjših zaokrožitev naselij Dolenje Sušice in Selišče se ohranijo sklenjeni kmetijski kompleksi osrednjega dela doline; zagotovijo se prostorske možnosti za razvoj velikih kmetij;

-

v zatrepnem delu doline z naselbinsko dediščino – naselji Dobindol, Gorenje Sušice – se ohrani preplet gozdne in kmetijske krajine, spodbuja se razvoj primarnih dejavnosti oziroma obnova kmetijskih gospodarstev;

-

na ekološko pomembnem območju izvirov Sušice je ohranjanje naravnih vrednot prednostnega pomena pred intenzivnim kmetijstvom; ostali del vodotoka Sušica se varuje z vegetacijskim obrobjem.

98. člen

(območje med dolinama Sušice in Črmošnjice ter južno orientirana pobočja doline Sušice)

(1)

Na območju med dolinama Sušice in Črmošnjice se prepletajo kmetijska zemljišča, gozdovi in zaselki, značilni so vinogradi na južnih legah. Ohrani se sedanje razmerje med kmetijsko rabo in gozdovi, poudarek je na ohranitvi in urejanju območij vinogradov. Naselja in zaselki se smiselno zaokrožijo, s izboljšanjem prometne in komunalne infrastrukture se ohranja poseljenost območja. Izkoristijo se razvojni potenciali za turizem: turistične kmetije, vinska cesta, pohodniške poti, organizirana ureditev območja počitniških hiš na Cerovcu itd.

(2)

Na južno orientiranih pobočjih doline Sušice se prepletajo kmetijska zemljišča na obrobju doline in gozdovi na strmejših pobočjih, značilni so vinogradi v vzhodnem delu doline. Na pretežnem delu območja se ohrani sedanje razmerje med kmetijsko rabo in gozdovi, sprememba namembnosti je v zahodnem delu z načrtovano širitvijo občinskega središča Dolenjske Toplice.

99. člen

(območje med Krko in Ajdovsko planoto)

(1)

Območje med Krko in Ajdovsko planoto je pretežno kmetijsko območje z zaselki in vinogradi. Raba se bistveno ne spreminja, ohrani se sedanje razmerje med kmetijsko rabo in gozdovi.

(2)

Naselja in zaselki se smiselno zaokrožijo, poudarek je na ohranitvi in urejanju območij vinogradov. Izkoristijo se razvojni potenciali za turizem: turistične kmetije in ponudba v vinogradniškem območju, pohodniške in sprehajalne poti, kulturna ponudba v bližnji Soteski, rekreacija ob Krki, bližina Dolenjskih Toplic.

6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

100. člen

(splošne usmeritve)

(1)

Koncept namenske rabe temelji na konceptu razvoja dejavnosti v prostoru.

(2)

Pri določitvi namenske rabe zemljišč se upošteva dolgoročno načrtovana namenska raba.

(3)

Strateški del OPN vsebuje:

-

osnovno členitev namenske rabe celotnega območja občine: stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, zemljišča za pridobivanje mineralnih surovin;

-

podrobno členitev namenske rabe, določeno z urbanističnim načrtom za naselji Dolenjske Toplice in Sela.

(4)

Podrobna členitev namenske rabe za celotno območje občine je določena v izvedbenem delu OPN na podlagi:

-

razmejitev namenske rabe prevzete iz (do sprejetja tega OPN veljavnih) prostorskih planskih aktov z upoštevanjem s tem OPN določenih potrebnih sprememb;

-

veljavnih podrobnih prostorskih aktov;

-

urbanističnega načrta za naselji Dolenjske Toplice in Sela;

-

podrobnih strokovnih podlag za posamezna območja in ureditve.

(5)

Za območja, za katera je s tem OPN določena izdelava podrobnega prostorskega načrta (OPPN), je opredeljena namenska raba za osnovno dejavnost, podrobnejša členitev programov znotraj območja pa se določi z OPPN na podlagi določil iz izvedbenega dela tega OPN.

(6)

Členitev osnovne namenske rabe je prikazana v grafičnem delu strateškega dela tega OPN v merilu 1:50.000, podrobnejša členitev za območje urbanističnega načrta naselij Dolenjske Toplice in Sela pa v merilu 1:5000.

(7)

Podrobna členitev namenske rabe za celotno območje občine je prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela tega OPN v merilu 1:5000.

(8)

Določila v zvezi z urejanjem posameznih vrst namenske rabe so določena po enotah urejanja prostora (EUP) v izvedbenem delu OPN.

101. člen

(območja stavbnih zemljišč)

(1)

Za dolgoročni razvoj poselitve so načrtovana stavbna zemljišča znotraj območij naselij, določenih s tem OPN. členitev namenske rabe je razvidna iz grafičnega dela OPN.

(2)

Za dolgoročni razvoj načrtovanih dejavnosti so na območju naselij Dolenjske Toplice in Sela na podlagi urbanističnega načrta določena ustrezno dimenzionirana stavbna zemljišča, ki so skladno z bodočim namenom podrobneje členjena na naslednje namenske rabe: stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine podeželskega naselja (SK), počitniške hiše (SP), osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), druga območja centralnih dejavnosti (CD), gospodarska cona (IG), površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), turizem (BT), šport in rekreacija (ZS), parki (ZP), pokopališče (ZK), druge zelene površine (ZD), površine cest (PC), ostale prometne površine (PO), površine okoljske infrastrukture (O), površine razpršene poselitve (A), površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih (AV).

(3)

V osrednje urbano območje Dolenjske Toplice – Sela, so kot sestavina zelenega sistema vključena naslednja območja, katerih raba se ne spreminja, vendar se podreja urbanim dejavnostim: druga kmetijska zemljišča (K2), gozdna zemljišča (G), celinske vode (VC).

(4)

Območja podeželskih naselij (vasi in zaselkov) namenjena kmečkim gospodarstvom, stanovanjskim objektom in dopolnilnim dejavnostim, so praviloma členjena na: površine podeželskega naselja (SK) in druge urejene zelene površine (ZD), izjemoma na površine za druge dejavnosti.

(5)

V grafičnem delu izvedbenega dela tega OPN so opredeljena stavbna zemljišča razložene in razpršene poselitve (A), posebej so označena stavbna zemljišča razložene in razpršene poselitve v vinogradniških območjih (AV). Upoštevajo se stavbna zemljišča, ki so določena v dosedanjih planskih aktih ter nova stavbna zemljišča in zaokrožitve obstoječih zemljišč, ki so določene v postopku priprave tega OPN na podlagi utemeljenih potreb.

(6)

Ostala območja stavbnih zemljišča za urbane dejavnosti izven območij naselij so namenjena ureditvi prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

102. člen

(območja za primarno rabo)

(1)

Območja, namenjena nadaljnji primarni rabi – kmetijstvu, gozdarstvu, pridobivanju mineralnih surovin in rabi voda zajemajo:

-

območja kmetijskih zemljišč se členijo na najboljša kmetijska zemljišča (K1) in druga kmetijska zemljišča (K2);

-

območja gozdnih zemljišč (G) zajemajo vsa gozdna zemljišča na območju občine;

-

območja voda zajema celinske vode (VC);

-

območja drugih zemljišč so površine nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin (LN).

(2)

Prostorsko izvedbeni pogoji za urejanje zemljišč za primarno rabo so določeni v izvedbenem delu tega OPN.

(3)

Razmejitve območij za primarno rabo so prikazane v grafičnem delu tega OPN.

(4)

Členitev gozdnih zemljišč na območja gospodarskih gozdov in varovalnih gozdov je v prikazu obstoječega stanja (priloga tega OPN).

103. člen

(usmeritve za zagotovitev smotrne namenske rabe in spremembe namembnosti rabe zemljišč)

(1)

Pri pridobivanju in urejanju stavbnih zemljišč je prednostnega pomena racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij s poudarkom na obnovi gradbenega fonda in neustrezno izkoriščenih delov naselja. Pri zapolnjevanju obstoječih območij naselij je prednostnega pomena zagotovitev oziroma ohranjanje kakovosti bivalnega okolja, zato se vsi posegi obvezno predhodno preverijo z vidika organizacije dejavnosti v širšem območju, kompatibilnosti dejavnosti, dopustne izrabe prostora itd.

(2)

Površine, ki so dolgoročno načrtovane za poselitev, izgradnjo gospodarske infrastrukture in drugih posegov v prostor, se do spremembe namembnosti koristijo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije) niso dopustna. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena z razvojnimi načrti in projekti.

(3)

Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je urejanje območij zaraščanja skladno z razmejitvijo teh zemljišč na gozdna in kmetijska.

(4)

Pomembna naloga pri gospodarjenju s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je oblikovanje ukrepov za prostorski razvoj kmečkih gospodarstev.

(5)

Za vsa degradirana območja se izdelajo in izvajajo sanacijski programi, območja se po zaključeni uporabi rekultivirajo v gozdne, kmetijske ali druge površine.

(6)

Agrooperacije so možne na območjih za katera se izdelajo (z drugimi interesi v prostoru usklajene) strokovne podlage. Komplekse, kjer so planirane agrarne operacije je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti na površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter za kmetijstvo, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine.

7. Usmeritve za določitev izvedbenega dela prostorskega načrta

104. člen

(splošno)

(1)

Izvedbena določila oziroma prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) tega OPN so urejena po enotah urejanja prostora (EUP) in ožjih enotah urejanja prostora (PEUP).

(2)

Prostorski izvedbeni pogoji se delijo na:

-

posebne PIP za poselitvena območja, ki vsebujejo specifična določila za vsako posamezno EUP za območja poselitve (glej izvedbeni del odloka PIP A1 do A22);

-

PIP za posamezne tipe izrabe prostora ki vsebujejo določila, ki so enaka za več EUP/PEUP z enako vrsto pozidave, dejavnosti ali namenske rabe prostora (glej izvedbeni del odloka PIP B1 do B18);

-

PIP, ki veljajo v vseh EUP/PEUP in vsebujejo določila za posamezne prostorske vsebine, ki se upoštevajo pri vseh posegih v poselitvenih območjih, pri posegih v varovana in zavarovana območja ter splošna določila v zvezi s posegi v prostor in ureditvami na celotnem območju občine (glej izvedbeni del odloka PIP C1 do C5).

105. člen

(osrednje urbano območje: Dolenjske Toplice in Sela)

(1)

Enote urejanja prostora (EUP) za osrednje urbano območje Dolenjske Toplice in Sela so določene v urbanističnem načrtu (UN).

Območje UN je razčlenjeno na EUP z upoštevanjem naslednjih kriterijev in izhodišč:

-

strateške usmeritve in koncept prostorskega razvoja,

-

morfološke in funkcionalne značilnosti, ki se upoštevajo kot konstante nadaljnjega razvoja,

-

naravne danosti, ki se upoštevajo kot konstanta nadaljnjega razvoja,

-

načrtovana namenska raba,

-

faznosti urejanja (območja notranjega razvoja in širitve).

(2)

Nekatere EUP se delijo na ožja območja (PEUP) določena na podlagi tipa izrabe prostora, specifičnost urejanja glede na urbanistične, arhitekturne in krajinske oblikovalske pogoje, varstvo kulturne dediščine, naravnih vrednot, faznost gradnje glede na pričakovano dinamiko razvoja, način urejanja s podrobnimi prostorskimi načrti.

106. člen

(podeželska naselja – vasi in zaselki)

(1)

EUP podeželskih naselij praviloma sovpadajo z mejami območij naselja, ki so določene na podlagi zasnove razvoja vsakega naselja oziroma zaselka.

(2)

Specifične EUP na območju podeželja so osamele kmetije, zidanice in drugi objekti izven območij naselij (razpršena poselitev).

107. člen

(območje krajinskih ureditev)

Izvedbena določila za območja krajinskih ureditev so zajeta v sklop B – PIP za posamezne tipe izrabe prostora in veljajo za naslednje EUP:

-

vinogradniška območja,

-

območja kmetijskih zemljišč,

-

območja gozdnih zemljišč,

-

območja vodotokov.

108. člen

(občinski podrobni prostorski načrti)

(1)

Priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) je odvisna od stopnje prostorske problematike in zahtevnosti posega v prostor.

(2)

Za vsa območja, kjer so načrtovani pomembnejši posegi v prostor in še niso sprejeti ustrezni prostorski izvedbeni načrti, bo Občina zagotovila pravočasno pripravo in sprejem ustreznih OPPN.

(3)

Območja občine in deli naselij za katere bodo izdelani OPPN v kasnejših fazah, se do sprejetja OPPN urejajo na podlagi prostorskih izvedbenih pogojev tega OPN z upoštevanjem dolgoročno načrtovane namembnosti območja.

(4)

Po sprejetju tega OPN Občina ugotoviti katere sestavine veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so v skladu z OPN in katere je potrebno dopolniti in spremeniti.

(5)

Po realizaciji ureditev na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov oziroma novih OPPN se navedeni akti razveljavijo, območje se ureja na podlagi PIP tega OPN.

(6)

Manjše ureditve izven območij naselij (gradnja in rekonstrukcija lokalnih infrastrukturnih omrežij, ureditve za lokalne potrebe) se urejajo na podlagi prostorskih izvedbenih pogojev tega OPN.

8. Usmeritve za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN) ter tolerance

109. člen

(merila za utemeljitev sprememb in dopolnitev OPN)

(1)

Spremenjene razvojne razmere na področju družbeno gospodarskega razvoja, ki lahko bistveno vplivajo na uresničevanje sprejetih ciljev in zasnove prostorskega razvoja, narekujejo postopek celovitih sprememb OPN.

(2)

Postopek (delnih) sprememb in dopolnitev OPN je potreben na podlagi utemeljenih pobud, ki so bile dane po sprejetju OPN in, katerih izvedba ni upoštevana pri členitvi namenske rabe, zasnovi prometne in gospodarske infrastrukture ter drugih ureditev določenih v strateškem in izvedbenem delu OPN.

(3)

Pobude z utemeljitvijo sprememb in dopolnitev OPN lahko predlagajo vsi nosilci urejanja prostora v občini in državi, gospodarske in druge organizacije, občani in drugi zainteresirani investitorji.

(4)

Občina Dolenjske Toplice ugotovi družbeno upravičenost potrebe po spremembi in dopolnitvi OPN in zagotovi pripravo, obravnavo in sprejem sprememb in dopolnitev po istem postopku, ki velja za sprejem OPN.

110. člen

(merila za ugotavljanje odstopanj od določil OPN, ki ne pogojujejo postopka spremembe OPN)

(1)

Vse spremembe in dopolnitve, ki pomenijo manjši odstop in odmik od sprejetega OPN obravnava in sprejme na podlagi pripravljene strokovne presoje Občinski svet Občine Dolenjske Toplice (OS). Pred obravnavo na OS morajo odgovorne strokovne službe zagotoviti vsestransko strokovno presojo predlaganih odstopanj od sprejetega OPN in pripraviti obrazložitev.

(2)

Za manjša odstopanja, tolerance in korekcije ugotovljenih napak ni potreben postopek spremembe OPN z javno razgrnitvijo. Kot manjša odstopanja od OPN se upoštevajo:

-

vse korekcije v OPN sprejetih rešitev, ki so posledica podrobnejših strokovnih preveritev (poteki tras prometne, komunalne in energetske infrastrukture, korekcije območij stavbnih zemljišč, ki ne predstavljajo spremembe sprejetega koncepta in ne posegajo v varovana območja);

-

manjše korekcije razmejitev na robovih naselij, pri rekonstrukcijah infrastrukturnega omrežja in naprav, pri širitvi pokopališč, urejanju vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda, varstvo kakovosti voda itd.;

-

stavbna zemljišča na območjih razložene in razpršene poselitve so (pretežno) označena informativno; v primeru obnove, dograditve ali nadomestne gradnje objektov ter gradnje gospodarskih objektov pri kmetijah se parcelacija gradbenih parcel natančno določi v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega OPN oziroma skladno z optimalno umestitvijo objektov in funkcionalnih ureditev v prostor; za manjša odstopanja od razmejitev območij stavbnih zemljišč iz tega OPN ni potrebna sprememba OPN;

-

pri prenosu razmejitev stavbnih zemljišč iz grafičnega dela tega OPN na geodetske načrte za potrebe izdelave podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), se upoštevajo manjša odstopanja, ki so potrebna zaradi uskladitve prikazov na različnih podlagah in merilih, zaradi funkcionalnih razlogov ali zaradi ažuriranja dejanskega stanja,

-

pri pripravi OPPN so možne korekcije v OPN določene meje območja, ki se z OPPN ureja, kot posledice obravnave problematike v podrobnejšem merilu. Podlaga za to so strokovne podlage za OPPN z vsemi ustreznimi obrazložitvami.

(3)

Če se pri izvajanju OPN ugotovi, da so v sprejetem OPN (zaradi neažurnih podlag ali drugih razlogov) napake, je le-te potrebno dokumentirati in potrditi ugotovljeno stanje na OS. Po potrditvi napake na seji OS in objavi ugotovitvenega sklepa v uradnem glasilu se posegi v prostor na teh gradbenih parcelah lahko izvajajo.

III. IZVEDBENI DEL

SPLOŠNO

111. člen

(vrste prostorsko izvedbenih pogojev)

(1)

Prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) za urejanje prostora Občine Dolenjske Toplice se delijo na tri osnovne sklope:

A posebni PIP za poselitvena območja;

B PIP za posamezne tipe izrabe prostora in

C PIP, ki veljajo v vseh enotah, podenotah urejanja prostora (EUP/PEUP) in vseh namenskih rabah.

(2)

Sklop A – posebni PIP za poselitvena območja so določeni za celovito obravnavanje posameznih naselij (npr. Dolenje Sušice) oziroma posameznih naselbinskih enot kot zaključene prostorske celote (npr. Trško jedro Dolenjskih Toplic). Veljajo na nivoju EUP, nekje tudi PEUP. Posebni PIP za poselitvena območja so sledeči:

A1 PIP za območje Trškega jedra Dolenjskih Toplic (PIP za EUP DT1),

A1a PIP za območje Termalne riviere (PIP za PEUP DT1-OPPN-1 in PEUP DT1-OPPN-2),

A2 PIP za Stanovanjska območja ob Roški in Pionirski cesti (PIP za EUP DT2),

A3 PIP za območje Osnovne šole (PIP za EUP DT3),

A4 PIP za Apartmajsko naselje 1 (PIP za EUP DT4-ST),

A5 PIP za območje Športno-rekreacijskega parka (PIP za EUP DT5-OPPN),

A6 PIP za Stanovanjsko območje na Cvibljah (PIP za EUP DT6),

A7 PIP za Apartmajsko naselje 2 (PIP za EUP DT7-OPPN),

A8 PIP za Turistično-rekreacijsko območje »Na Kamenju« 1 (PIP za EUP DT8),

A9 PIP za Turistično-rekreacijsko območje »Na Kamenju« 2 (PIP za EUP DT9-OPPN),

A9a PIP za območje Igrišča za golf (PIP za EUP DT9a-OPPN),

A10 PIP za območje pokopališča (PIP za EUP DT10-PO),

A11 PIP za območje Sušice (PIP za EUP DT11),

A12 PIP za Travnik ob Sušici (PIP za EUP DT12-Z),

A13 PIP za območje Zelenega pasu na obrobju Cvibelj (PIP za EUP DT13-Z),

A14 PIP za gozd na obrobju Cvingerja (PIP za EUP DT14-Z),

A15 PIP za Staro kmečko jedro Sel (PIP za EUP SE1),

A16 PIP za Stanovanjsko naselje Sela 1 (PIP za EUP SE2),

A17 PIP za Stanovanjsko naselje Sela 2 (PIP za EUP SE3),

A18 PIP za območje Gospodarske cone Sela 1 (PIP za EUP SE4-PR),

A19 PIP za območje Gospodarske cone Sela 2 (PIP za EUP SE5-OPPN),

A20 PIP za lokalna središča,

A21 PIP za podeželska naselja.

(3)

Sklop B – PIP za posamezne tipe rabe prostora so določeni glede na skupne značilnosti posameznih tipov pozidave, dejavnosti ali namenske rabe prostora in pokrivajo celoten občinski prostor. Določila so prilagojena potrebam izdelave projektov za gradnjo (PGD/PZI). Območja za katera veljajo B – PIP so določena z mejo EUP ali PEUP. Posamezni tipi rabe prostora so poimenovani po prevladujoči dejavnosti oziroma rabi in/ali prevladujoči tipologiji objektov ter označeni s črkovno šifro, ki se pojavlja tudi pri nazivih posameznih EUP/PEUP, za katere ta vrsta PIP velja. PIP za posamezne tipe izrabe prostora so naslednji:

B1 PIP za območja s prevladujočimi centralnimi dejavnostmi in velikimi objekti (CE),

B2 PIP za trške objekte s stanovanji in centralnim dejavnostmi (T),

B3 PIP za stanovanjska območja (S),

B4 PIP za velike stanovanjsko-turistične objekte z dodatnimi storitvenimi programi (ST),

B5 PIP za javne trge in sprehajališča (JP),

B6 PIP za večje parkirne površine (PA),

B7 PIP za območja kampiranja (KA),

B8 PIP za pokopališče (PO),

B9 PIP za zelene površine (Z),

B10 PIP za območja proizvodnih in servisnih dejavnosti (PR),

B11 PIP za primarne ceste v naseljih Dolenjske Toplice in Sela (PC),

B12 PIP za območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN),

B13 PIP za podeželska naselja in zaselke (V),

B14 PIP za osamele kmetije in druge osamele objekte (SA),

B15 PIP za vinogradniška območja (VI),

B16 PIP za kmetijska zemljišča (K),

B17 PIP za gozdna zemljišča (G) in

B18 PIP za vodotoke (VO).

(4)

Sklop C – PIP vsebuje določila za posamezne prostorske vsebine, ki se pojavljajo na celotnem območju občine oziroma v vseh EUP/PEUP in namenskih rabah. Ta določila morajo biti upoštevana v vsakem konkretnem projektu za poseg v prostor. PIP, ki veljajo v vseh EUP/PEUP in namenskih rabah so naslednji:

C1 PIP določitev gradbenih enot,

C2 PIP za infrastrukturne objekte in naprave,

C3 PIP za posege v varovana območja,

C4 PIP za varstvo okolja in zdravja ter

C5 PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo.

112. člen

(določitev namenske rabe)

(1)

Območja stavbnih zemljišč se v tem OPN podrobneje delijo na:

-

stanovanjske površine (SS),

-

stanovanjske površine za posebne namene (SB),

-

površine podeželskega naselja (SK),

-

počitniške hiše (SP),

-

osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),

-

druga območja centralnih dejavnosti (CD),

-

gospodarska cona (IG),

-

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),

-

turizem (BT),

-

šport in rekreacija (ZS),

-

parki (ZP),

-

pokopališče (ZK),

-

druge zelene površine (ZD),

-

površine cest (PC),

-

ostale prometne površine (PO),

-

območja okoljske infrastrukture (O),

-

površine razpršene poselitve (A),

-

površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih (AV).

(2)

Območja kmetijskih zemljišč se členijo na:

-

najboljša kmetijska zemljišča (K1) in

-

druga kmetijska zemljišča (K2).

(3)

Območja gozdov imajo namensko rabo: gozdna zemljišča (G).

(4)

Območja voda zajemajo celinske vode (VC).

(5)

Območja mineralnih surovin obsegajo površine nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin (LN).

113. člen

(določitev EUP/PEUP in njihove oznake)

(1)

EUP so določene za zaokrožene prostorske enote s skupnimi značilnostmi za naslednja območja:

-

EUP na območju Dolenjskih Toplic (EUP od DT1 do DT15),

-

EUP na območju Sel pri Dolenjskih Toplicah (EUP od SE1 do SE5),

-

EUP za posamezno vas ali zaselek,

-

EUP za posamezno osamelo kmetijo ali objekt,

-

EUP za posamezno vinogradniško območje in

-

EUP za nekatere OPPN v podeželskem prostoru.

(2)

PEUP se nahajajo znotraj EUP za Dolenjske Toplice in Sela ter znotraj nekaterih podeželskih EUP za OPPN.

(3)

Oznake za EUP vsebujejo šifro naselja, (po potrebi) zaporedno številko in šifro PIP za posamezne vrste rabe prostora. Primer: EUP DS-V: EUP Dolenje Sušice, PIP za podeželska naselja in zaselke-V.

(4)

Oznake za PEUP vsebujejo šifro naselja, šifro PIP za tipe rabe prostora in (po potrebi) zaporedno številko. Primer: PEUP DT2-S-1: PEUP v sklopu EUP Dolenjske Toplice 2, PIP za stanovanjska območja-S, stanovanjsko območje št. 1.

114. člen

(ostala splošna določila)

(1)

Navedeni PIP so predpisani za celotno območje občine.

(2)

Novogradnje, prenove in rekonstrukcije (vključno z nadzidavami in prizidki), obnove in vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti, ki se nanašajo na stavbe, je v vseh EUP/PEUP, ob upoštevanju pogojev, ki veljajo za posamezno EUP/PEUP, možno izvajati na stavbnih zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo:

-

»območja stanovanj«,

-

»območja centralnih dejavnosti«,

-

»območja proizvodnih dejavnosti«,

-

»posebna območja«,

-

»območja prometne infrastrukture«,

-

»območja okoljske infrastrukture« in

-

»površine razpršene poselitve«

Stavbna zemljišča s podrobnejšo namensko rabo »površine razpršene poselitve« zajemajo v vinogradniških območjih stavbna zemljišča z oznako »AV«, ki pripadajo obstoječim in na novo načrtovanim zidanicam. Podatek za določitev stavbnih zemljišč »AV« za obstoječe zidanice je zajet iz katastra stavb, ki ni povsem usklajen z zemljiškim katastrom, ki je bil osnova za izris namenske rabe v OPN, zato prihaja v grafičnem delu OPN do odstopanj med lego stavbnega zemljišča »AV« in parcele, ki ji stavbno zemljišče pripada. Natančno lego stavbnega zemljišča »AV« je možno določiti na osnovi atributnega podatka digitalne verzije grafičnega dela OPN, kjer je navedena parcela, ki ji posamezno stavbno zemljišče z oznako »AV« pripada.

(3)

Gradnja kmetijskih objektov, opredeljenih z »Uredbo o klasifikaciji objektov« (1271 nestanovanjske kmetijske stavbe) razen stavb za intenzivno rejo – farm je možno graditi tudi na zelenih površinah (ZD) znotraj meja naslednjih EUP:

-

EUP z oznako »V« (podeželska naselja in zaselki),

-

EUP z oznako »VI« (Vinogradniška območja) in

-

EUP z oznako »SA« (osamele kmetije in drugi osameli objekti).

Morebitna odstopanja so posebej navedena v PIP za posamezne tipe izrabe prostora.

(4)

Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, opredeljene z »Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost« je možno graditi tudi na kmetijskem in gozdnem zemljišču.

(5)

Novogradnje (kot nadomeščanje obstoječega objekta), prenove in rekonstrukcije, obnove in vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti, ki se nanašajo na stavbe in so v skladu s PIP, so dovoljena/e tudi za tiste objekte, katerih podrobnejša namenska raba je v OPN označena kot »razpršena gradnja« pod pogojem, da so bili zgrajeni (vključno z vsemi rekonstrukcijami) na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma je možno na podlagi zemljiško knjižnega izpiska dokazati, da so bili zgrajeni pred letom 1967. Ob zaprosilu za gradbeno dovoljenje morajo investitorji upravni enoti predložiti že izdano gradbeno dovoljenje, ali v primeru rekonstrukcije stavbe zgrajene pred letom 1968, zemljiško knjižni izpisek kot dokazilo o starosti stavbe.

Za vse te objekte, veljajo PIP za osamele kmetije in druge osamele objekte (SA), ali PIP za vinogradniška območja (VI), če so zajeti v okviru EUP za vinogradniška območja.

(6)

Za kozolce, senike in čebelnjake ter druge enostavne pomožne kmetijske objekte na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven naselij in zaselkov veljajo glede oblikovanja določila za vasi (V).

(7)

Rešitve, ki so s tem prostorskim načrtom določene le okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji.

A POSEBNI PIP ZA POSELITVENA OBMOČJA

115. člen

(Splošno)

Posebni PIP za poselitvena območja so sestavljeni iz tekstualnega in grafičnega dela.

116. člen

A1 PIP ZA OBMOČJE TRŠKEGA JEDRA DOLENJSKIH TOPLIC

(1)

Splošno

Določila veljajo za EUP DT1. Meja območja EUP DT1 pretežno sovpada z mejo območja kulturnega spomenika urbane dediščine Dolenjske Toplice.

Pri naselbinski dediščini se varuje predvsem:

-

zgodovinski značaj in funkcionalna zasnova naselja,

-

naselbinska zasnova: tlorisna mreža in parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov,

-

podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina),

-

stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema),

-

prostorsko pomembnejše naravne prvine in zasaditve znotraj naselja: park, sadovnjaki, potok Sušica z obrežjem in neposrednim zaledjem (posebna EUP),

-

pojavnost v prostoru, naravne in druge meje rasti ter robovi naselja.

(2)

Zdraviliški trg

Ohranjeno historično jedro s hotelskim kompleksom, cerkvijo in župniščem predstavlja osrednjo prostorsko kvaliteto naselja:

-

trg se ohrani v sedanji obliki in funkciji. Ohranijo in vzdržujejo se dominantni objekti;

-

obnovi se skupina trških stavb ob mostu;

-

za objekt pošte in policije se upošteva možnost rekonstrukcije in dozidave oziroma novogradnje z možnostjo uvedbe novih programov s ciljem vsebinske in oblikovne obogatitve jedra naselja;

-

ohrani in vzdržuje se park na zahodnem obrobju Zdraviliškega trga in obstoječi objekt gostilne Rog;

-

območje na okljuku Sušice za cerkvijo se programsko in urbanistično-arhitekturno revitalizira in s tem bolje izkoristi kot osrednja lokacija v jedru naselja;

-

z gradnjo novega objekta z oskrbnim programom in parkirno hišo na lokaciji sedanjega parkirišča pri župnišču se oblikuje nov javni trg. Prenovi in rekonstruira se tudi stavbno tkivo na obrobju Sušice (trške stavbe z oskrbno in stanovanjsko funkcijo);

-

enovito se uredi cestni prostor (profil, tlaki, ulična oprema) od sedanjega parkirišča (parkirišče zdraviliško-hotelskega kompleksa Krka) pri severnem vstopu v Dolenjske Toplice do mosta pri cerkvi.

(2)

Trško jedro ob Ulici Maksa Henigmana in Gregorčevi ulici

Načrtno se izvaja postopna revitalizacija in urejanje starega trškega dela naselja, bolje se izkoristijo kvalitetni grajeni in naravni ambienti:

-

ohrani in dopolni se strnjen niz stavb ob Ulici Maksa Henigmana, nadaljuje se vsebinska in gradbena prenova (oskrbna, servisna in bivalna funkcija);

-

na severnem obrobju starega jedra med Gregorčevo ulico in Ulico Maksa Henigmana se ohranijo sadovnjaki. Zeleni tampon med starim jedrom in novim naseljem »Na Cvibljah« se poveže z zelenim pasom vzdolž obroblja Cvibelj (glej DT13);

(3)

Vaški del naselja ob Gregorčevi ulici

Območje je izgubilo svoj nekdanji vaški značaj in funkcijo. Razen značilne nekdanje stavbne strukture v vstopnem delu Gregorčeve ulice je območje načeto z urbano gradnjo, ki se pojavlja na obrobju nekdanjih kmetij in ob Gregorčevi ulici severno od starega jedra:

-

uredi se vstopni ambient v Gregorčevo ulico. Ohrani in prenavlja (oziroma ustrezno nadomesti) se stavbno tkivo v spomeniško varovanem delu Gregorčeve ulice;

-

kot celovita ureditev se obravnava širitev kompleksa Term v obrobje starega vaškega naselja z ureditvijo nove dovozne ceste, križišča Gregorčeve ulice in Ulice Maksa Henigmana;

-

v sklopu ureditev povezanih s širitvijo hotelskih objektov se preuči ureditev območja preostalega dela vaškega naselja na obrobju nove ceste ter namen in arhitekturno krajinska zasnova na območju načrtovanih novih stavbnih zemljiščih med obstoječo pozidavo ob Gregorčevi in predvideno ureditvijo termalne riviere. Pozidava tega območja je pomembna oblikovna komponenta zaključka naselja. V poštev pride tudi možna vsebinska povezava s sosednjim hotelsko-rekreacijskim območjem.

(4)

Sokolski trg z območjem nekdanjih kmetij na okljuku Sušice

-

na obrobju osrednjega trga s Kulturno kongresnim centrom in sedežem občine se postopoma prenavljajo in (pretežno) javnemu programu namenjajo stari trški objekti;

-

v zaledju Sokolskega trga se uredijo parkirni prostori tako, da se v čim večji možni meri ohranijo in parkovno uredijo zelene površine na okljuku Sušice;

-

podrobnejše usmeritve je treba določiti za obnavljanje stavbnega tkiva nekdanjih kmetij na obrobju Sušice (stanovanjska in servisna funkcija) in prometne ureditve tega dela območja;

-

območje se z novo brvjo poveže z Ulico Maksa Henigmana.

(5)

Nekdanji vaški del na desnem bregu Sušice ob ulici Škrile

Območje je izgubilo svoj nekdanji vaški značaj in funkcijo:

-

pri obnavljanju objektov in nadomestni gradnji se upoštevajo razvojne priložnosti za dopolnilno turistično ponudbo, ki jih nudi lega na obrobju načrtovanega novega turistično rekreacijskega območja »Na Kamenju«;

-

pozornost je potrebno posvetiti tudi arhitekturnemu oblikovanju in krajinskim ureditvam;

-

enovito se uredi cestni prostor (profil, ulična oprema) nove ceste Škrile vključno s sanacijo opuščenega dela stare trase.

(6)

Trško jedro na levem bregu Sušice (ob Roški in Pionirski cesti)

Programsko je območje namenjeno stanovanjem, oskrbnim in storitvenim dejavnostim:

-

varuje in obnavlja se stavbno tkivo izoblikovanega starega trškega jedro ob Sušici. Osrednja arhitekturna in krajinsko oblikovalska pozornost se posveti ureditvi območja na obrobju Sušice;

-

v območju novejših stanovanjskih hiš je možna gradnja novih objektov po principu starih trških stavb.

(7)

Park

Osrednja vrednota oblikovane narave na območju Dolenjskih Toplic je park v sklopu Term, na katerega se navezuje Wellness center in kopališče:

-

park se v celoti ohrani in vzdržuje;

-

razen obnove in dograditve obstoječih objektov na obrobju parka na območju parka ni možna gradnja novih objektov.

(8)

Severni vstop v Dolenjske Toplice

Območje obsega parkirišče in parkovne ureditve ob vpadni cesti. Celotno območje, ki predstavlja glavni vstop v naselje in turistično območje Term se enovito ureja in združi z oblikovanjem cestnega prostora vpadne ceste z iztekom v Zdraviliški trg:

-

v sedanji obliki se vzdržujejo ureditve parkirišča in parkovno urejena zelenica pred kompleksom Term;

-

v primeru povečanja bazensko-rekreacijskega kompleksa (termalna riviera) in s tem števila obiskovalcev, se preuči najprimernejša oblika zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest. Na območju se uredi avtobusno postajališče;

-

vpadna cesta v naselje se poudari z obojestranskim drevoredom in peš potjo. Celovita ureditev, ki vključuje tudi brežino ob Sušici, se izteče v enovito oblikovani ambient Zdraviliškega trga.

(9)

Opremljanje stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo

Območje je komunalno urejeno. Gospodarska infrastruktura se obnavlja skladno s programi pristojnih upravljavcev.

117. člen

A1a PIP za območje termalne riviere

Določila veljajo za PEUP DT1-OPPN1 in PEUP DT1-OPPN2.

Območje se prometno napaja z regionalne ceste pri sedanjem parkirišču, delno tudi z načrtovanjem nove vzdolžne napajalne ceste ob severnem robu kompleksa.

Ob načrtovanju novih dejavnosti se določi tudi potrebno dodatno število parkirnih mest, Najprimernejša lokacija je ob regionalni cesti, kjer je tudi smiselno urediti osrednji vstop v območje. Parkirišče naj bo urejeno v več etažah (vsaj ena vkopana etaža).

Uredi se pas ob novi napajalni cesti na severnem obrobju območja tako, da cesta ne bo moteče vplivala na turistične in zdraviliške programe (zasaditve, preoblikovanje terena, umestitve objektov ob cesto in odprtih površin v osrednji del območja ...).

Upošteva se (parkovno urejena) cezura med starim trškim jedrom in novim območjem.

Ob pripravi OPPN se novo območje in obstoječe območje obravnavata kot celota z upoštevanjem novih programov, smiselnih funkcionalnih in oblikovalskih povezav ter drugih enovitih ureditev kompleksa Term.

Območje komunalno ni v celoti urejeno, obstoječi vodi (elektrika, vodovod, TK omrežje, kanalizacija) so na obrobju območja. Območje se komunalno opremi na podlagi OPPN.

118. člen

A2 PIP za stanovanjska območja ob Roški in Pionirski cesti

(1)

Splošno

Določila veljajo za EUP DT2. Območje ohrani svojo značilno strukturo in podobo stanovanjskega naselja. Glede na zatečeno stanje in potrebne ureditve se EUP DT2 deli na:

-

območje »Ob Sušici«,

-

območje »Pod Cvingerjem«,

-

območje »Na Griču«.

(2)

»Na Griču«

-

določi se prometna ureditev celotnega predela, poveže se ulična mreža;

-

na podlagi ureditve ulične mreže se z družinskimi hišami smiselno zapolni območja;

-

kjer je to mogoče se upošteva (v primerjavi s sedanjo) racionalnejša oblika gradnje z vrstnimi hišami, pri tem vrstne hiše ne smejo v gabaritih prevladovati nad obstoječo pozidavo;

-

pozornost se posveti ureditvi roba naselja oziroma prehodu na območje travnika, ki se ohrani kot naravna cezura med Sušico in območjem osnovne šole;

-

pozornost se posveti ureditvi pasu ob Sušici (območje kulturnega spomenika Dolenjske Toplice – historično jedro in območje naravne vrednote – potok Sušica). Ohrani se obstoječi zeleni pas na obrobju potoka, novogradnje med obstoječo cesto in Sušico niso dopustne. Pri obnovi obstoječih objektov ob Sušici se upoštevajo naravovarstvene in kulturnovarstvene smernice.

(3)

»Pod Cvingerjem«

-

uredi se nova cestna povezava Pionirske z Roško cesto in spremljajoče ureditve na obrobju nove trase;

-

z družinskimi hišami se smiselno zapolni območje stavbnih zemljišč;

-

na prostih površinah na robu naselja (pri taboru mladih) se uredi otroško igrišče.

(4)

»Ob Sušici«

-

območje je gradbeno zaključeno, možna je gradnja kot nadomeščanje obstoječih objektov in obnova objektov;

-

pozornost se (skupaj z lastniki parcel) posveti ureditvam ob Sušici, predvsem ureditvi območja ob mostu. Gradbeni posegi (razen vzdrževanja in urejanja struge) v poplavnem območju Sušice niso dovoljeni. Pri vseh ureditvah se upoštevajo naravovarstvene smernice.

(5)

Opremljanje stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo

O predpisu

Citati

Odlok o prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice