na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o državnem prostorskem načrtu za bioplinsko napravo na Cvenu v Občini Ljutomer
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 107-4589/2008, stran 14076 DATUM OBJAVE: 14.11.2008
VELJAVNOST: od 29.11.2008 / UPORABA: od 29.11.2008
RS 107-4589/2008
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 29.11.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
4589. Uredba o državnem prostorskem načrtu za bioplinsko napravo na Cvenu v Občini Ljutomer
Na podlagi 34. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za bioplinsko napravo na Cvenu v Občini Ljutomer
o državnem prostorskem načrtu za bioplinsko napravo na Cvenu v Občini Ljutomer
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1)
S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za bioplinsko napravo na Cvenu v Občini Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2)
Državni prostorski načrt je septembra 2008, pod številko DPN-3/07, izdelala Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1)
Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, prostorske izvedbene pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustno odstopanje.
(2)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Direktoratu za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Ljutomer.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1)
Načrtovane prostorske ureditve obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov bioplinske naprave:
-
tehnični objekt s tehnološkimi prostori (laboratorij, kogeneracija, kotlovnica in garaža), skladišča in fermentorji;
-
talni objekti (polnilna ploščad, talni silosi, mostna tehtnica) ter
-
ureditev pripadajoče prometne, energetske in komunalne gospodarske javne infrastrukture.
(2)
Na celotnem območju obdelave je načrtovana tudi ureditev okolice objektov.
(3)
Na območju je mogoča tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (uta, pritlična lopa, podporni zid, pomožni infrastrukturni objekti), ki niso prikazani v grafičnih prilogah, v velikosti in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov.
4. člen
(funkcionalne rešitve območja)
(1)
S predelavo gnojevke, gnoja, kmetijskih pridelkov in drugih organskih odpadkov v bioplinski napravi se pridobi končni substrat, toplotna energija, ki se porabi za potrebe bioplinske naprave in ogrevanje hlevov, ter električna energija, ki se vključi v elektroenergetski sistem. Predvidena električna moč bioplinske naprave znaša 2,31 MW. Proizvedena električna energija v predvidenih 8.000 delovnih urah na leto se odda v elektrodistribucijsko omrežje.
(2)
Načrtovane količine snovi za obdelavo na bioplinski napravi so:
-
prašičja gnojevka in gnoj: do 20.000 ton na leto,
-
zelena biomasa (koruzna silaža, trava, drugi poljedelski pridelki): do 35.000 ton na leto,
-
tropine in sirotka: do 2.000 ton na leto.
(3)
Del končnega tekočega substrata se ponovno uporabi v tehnološkem procesu. Za odvoz končnega substrata se ob upoštevanju predpisov, ki urejajo vnos nevarnih snovi in gnojil v tla, uporabijo kmetijska zemljišča, na katerih se pridobiva zelena biomasa.
5. člen
(tehnična zasnova objektov)
Predelava vstopnih surovin poteka po naslednjem tehnološkem postopku:
a)
Sveža gnojevka priteka po neprepustnih ceveh iz farme v sprejemni bazen za tekoče substrate, kjer se, pomešana z meteorno vodo, začasno skladišči. Prek črpalne postaje se sproti dovaja v enega od rezervoarjev hidrolize in po dveh dneh hidrolize v fermentor. Koruzni sekanci, poljščine in trava se deponirajo v talnem silosu ter se z nakladalnikom po dovajalni napravi vsak dan odmerjajo v rezervoar za hidrolizo, od tod pa v glavni fermentor, kjer se v zaprtem prostoru pri temperaturi 35–55 °C začne anaerobna razgradnja vseh vhodnih surovin. Pri tem se v njih vsebovani ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine razgradijo, bakterije v zadnji procesni fazi pa jih spremenijo v metan (CH(4)) in ogljikov dioksid (CO(2)).
b)
Pri dovajanju svežih substratov iz rezervoarjev hidrolize v fermentor se fermentirani material z uporabo glavne črpalne postaje preliva v nadaljnji pofermentor. V fermentorje in pofermentorje se vgradijo mešala, ki zagotavljajo, da se sveži vložek dobro premeša z obstoječo maso, in preprečujejo usedanje ali nastanek plavajoče gošče. Fermentorji in pofermentorji se ogrevajo z odpadno toploto iz kogeneracije. Nastali bioplin se hrani v dvojnem membranskem plinskem zbiralniku – plinohramu, ki je nameščen na vrhu fermentorjev in pofermentorja.
c)
Iz plinohrama se bioplin vodi v plinski motor – kogeneracijo v tehničnem objektu, tam pa se spremeni v električno in toplotno energijo. Električna energija se odvaja v javno električno omrežje. Za lastno delovanje se električna energija pridobi iz električnega omrežja. Toplotna energija se delno uporabi za ogrevanje fermentorjev, hidrolize, del pa se je pretvori v električno energijo. Preostalo se odvaja na farmo za ogrevanje hlevov in pozneje rastlinjakov, poleti pa se odvečna toplota odvaja v zrak.
d)
Iz pofermentorja se ostanki fermentiranja (pregnita gošča) prek črpalne postaje prečrpajo v napravo za ločevanje, v kateri se s centrifugiranjem loči okoli 12% trdne snovi. V tehnološkem postopku se preostanek trdne snovi dodatno obdela, začasno skladišči in izkoristi kot gnojilo. Tekoči končni substrat (do 300 ton na dan) se delno znova uporabi kot reciklat v procesu, preostanek pa se prečrpa v končne zalogovnike oziroma laguno in skladišči največ do 180 dni. Prek postaje za odvoz končnega substrata se odvaža na kmetijska zemljišča.
e)
Vsi prehodi svežih substratov se izvajajo v zaprtem sistemu, torej sveži substrati v nobeni fazi ne pridejo v stik z zrakom, kar bi povzročilo smradne emisije.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
6. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
Območje državnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel:
-
k. o. Ljutomer: 5/1, 3201, 3202, 3203, 3204, 3210, in
-
k. o. Cven: 192.
IV. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
7. člen
(namembnost in velikost objektov)
(1)
Posamezni objekti se zgradijo oziroma priredijo za naslednje namene, in sicer v naslednjih velikostih in oblikah:
-
talni silos (1) je betonska neprepustna ploščad velikosti 100 m × 90 m, z obodnimi zidovi višine 4 m in prostornino 35.000 m3. Silaža se prekrije s folijo, ki preprečuje širjenje smradu;
-
sprejemni bazen (2) kot vmesni zalogovnik za tekoče substrate, izcedne vode in meteorno vodo je betonski valj premera 14 m, višine 5 m, prostornine 740 m3;
-
sprejem koruzne mase s polnilno napravo (3) je betonski jašek velikosti 10 m × 11 m;
-
rezervoarji hidrolize (4) so trije valji premera 10 m, višine 6 m, vsak po 400 m3 prostornine. V rezervoarjih poteka hidroliza;
-
glavni fermentorji s plinskimi zbiralniki (5) sta dva betonska valja premera 22 m, višine do 8 m, vsak po 2.700 m3 prostornine, plinsko tesna ogrevana in izolirana naprava;
-
pofermentor s plinskimi zbiralniki (6) je betonski valj premera 28 m, višine 8 m, prostornine 4.600 m3;
-
plinski zbiralnik (plinohram) (7) so s folijo pokrita fermentorja in pofermentor;
-
ločevanje tekoče in trdne faze s filtriranjem (separacija) (8) je neprepustna ploščad velikosti 30 m × 20 m;
-
tehnološki proces dodatne predelave trdnega dela končnega substrata (9) sta dva trdna zidana objekta velikosti po 30 m × 10 m, višine do 10 m, z ravno ali dvokapno streho;
-
skladišče mineralnega gnojila (10) je betonski silos premera 9 m, višine 11 m, prostornine 700 m3;
-
skladišče za tekoči substrat (11) je plitva laguna oziroma delno vkopan bazen velikosti 60 m × 60 m, globine 2,5 m, prostornine 16.000 m3;
-
skladišče za obdelani končni tekoči substrat (12) so štirje obstoječi betonski valji premera 20 m, višine 6 m, vsak po 1.500 m3 prostornine;
-
tehnični in upravni objekt s tehnološkimi prostori in postrojenji (13): laboratorij, kogeneracija, kotlovnica in garaža je trdni zidani objekt velikosti 12 m × 40,5 m, višine do 10 m, z ravno ali dvokapno streho;
-
mostna tehtnica (14) je velikosti 3 m × 17 m;
-
postaja za odvoz končnega tekočega substrata (15) je neprepustna ploščad v kompleksu farme, velikost 4 m × 8 m;
-
transformatorska postaja (16) je zidan tipski objekt velikosti 5 m × 5 m, višine 3 m, z ravno streho;
-
obstoječi bazeni za gnojevko (17) se vzdržujejo v obstoječem stanju;
-
obstoječi hlevi (18) so zunaj območja državnega prostorskega načrta.
(2)
Oznake v tem členu so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
8. člen
(gradbena linija in odmiki)
(1)
Vsi objekti in talne ureditve morajo biti oddaljeni od meje vodnega zemljišča potoka Sirotka najmanj 5,0 m.