TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni glede odgovornosti za prekršek in v odločitvi o sankciji tako, da se:

izpodbijana sodba glede prekrška po sedmem odstavku 19. člena ZMV spremeni tako, da se obdolženega L.Š. (z osebnimi podatki navedenimi v izpodbijani sodbi), spozna za odgovornega prekrška po sedmem odstavku 19. člena ZMV, ki ga je storil s tem, da je dne 30. avgusta 2012 ob 14. uri vozil svoje kolo s pomožnim motorjem znamke Piaggio, po cesti O. iz smeri P. proti L., ob čemer je bilo omenjeno vozilo predelano tako, da je najvišja hitrost presegala 25 km/h, saj je vozilo na tehničnem pregledu doseglo najvišjo hitrost 34,50 km/h in torej presegalo največjo konstrukcijsko dovoljeno hitrost, določeno v homologacijskih dokumentih vozila, s čimer je kršil prvi odstavek 19. člena tega zakona in se mu na podlagi sedmega odstavka 19. člena ZMV določi globa 400,00 EUR.

Na podlagi 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1), se izpodbijana sodba spremeni po uradni dolžnosti v odločitvi o sankciji in, upoštevaje globo, ki jo je obdolžencu za prekršek po 5. odstavku 42. člena ZMV v znesku 100,00 EUR izreklo sodišče prve stopnje in globo v znesku 400,00 EUR, določeno za prekršek po 7. odstavku 19. člena ZMV s to sodbo,

izreče enotna globa 500,00 EUR (petsto evrov).

V preostalem nespremenjenem delu se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Tudi ob upoštevanju dovoljene tolerance (+ - 5 %), se izkaže, da kolo s pomožnim motorjem, ki ga je v času prekrška upravljal obdolženi, presega dovoljeno hitrost, ki jo takšno vozilo sme doseči, in ker za predelavo s katero je bilo to doseženo, obdolženi nima odobritve, po presoji pritožbenega sodišča ni nikakršnega dvoma, da je odgovoren za prekršek po sedmem odstavku 19. člena ZMV. Ukvarjanje z vprašanjem, na podlagi kakšne konkretne predelave je obdolženi dosegel, da je njegovo vozilo presegalo največjo konstrukcijsko določeno hitrost, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, kot tudi ne ukvarjanje z vprašanjem ali takšne predelave in spremembe na vozilu pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti. Dejstvo je namreč, da obdolženi odobritve predelanega vozila nima, poleg tega tudi ne gre za spremembe na vozilu, ki jih ne bi bilo potrebno evidentirati.