Navodilo o načinu opravljanja plačilnega prometa s...

1329. Navodilo o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in št. 71/93) in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

NAVODILO
o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino

A. SPLOŠNA DOLOČILA

1.

S tem navodilom Banka Slovenije predpisuje način opravljanja plačilnega prometa s tujino ter obrazce, naloge in druge listine, ki se uporabljajo v plačilnem prometu s tujino.

2.

Plačilni promet s tujino se opravlja preko tekočih računov pooblaščenih bank (v nadaljevanju: banke) v tujini v tuji valuti in preko računov tujih bank in drugih tujih oseb v Republiki Sloveniji na način, ki ga določa to navodilo.

Sprejemanje plačil in plačevanje v plačilnem prometu s tujino se opravlja z običajnimi instrumenti mednarodnega plačilnega prometa.

3.

Rok "isti ali naslednji dan" pomeni, da se mora obveznost, na katero se navedeni rok nanaša, opraviti istega dne, če so se stekli pogoji (npr. prejem naloga, obvestila) za to obveznost do 10. ure oziroma najkasneje naslednji delovni dan do 10. ure, če so se pogoji stekli po 10. uri.

Banke so dolžne v posebnem kontrolniku evidentirati čas prejema vseh plačilnih nalogov za plačilo v tujino in iz tujine razen, če so jih prejele po tehnologiji SWIFT.

4.

Banke vse transakcije s tujino v tuji valuti medsebojno obračunavajo v devizah, transakcije s tujino v tolarjih pa v tolarjih.

Banke vodijo vse tekoče račune v tujih valutah in v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjih tečajih Banke Slovenije, veljavnih na dan, ki je določen s Slovenskimi računovodskimi standardi.

5.

Banke za vse transakcije med domačimi in tujimi osebami uporabljajo obrazce plačilnega prometa s tujino.

Če plačuje v tujino domača fizična oseba, zadostuje pisni nalog domače fizične osebe, če vsebuje vse predpisane podatke.

B. PLAČILNI PROMET V KONVERTIBILNIH VALUTAH

I. REDNI POSLI: PLAČILA IZ TUJINE

PLAČILA Z NAKAZILOM

6.

Banka, preko katere je. bilo izvršeno plačilo iz tujine, mora o prejetem plačilu obvestiti upravičenca plačila na dan pritoka ali na dan prejema pravilnega naloga z obrazcem 743 – obvestilo o plačilu iz tujine (v nadaljnjem besedilu: obrazec 743), ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del.

Banka izdela obrazec 743 v najmanj dveh izvodih, od tega enega za upravičenca plačila.

Banka in upravičenec plačila se lahko na podlagi 129. točke tega navodila dogovorita tudi za drugačen način medsebojnega obveščanja.

7.

Pravilni nalog za plačilo iz tujine je sporočilo tuje banke, ki vsebuje naslednje podatke:

-

upravičenec plačila,

-

znesek v valuti,

-

datum valutacije,

-

nalogodajalec.

V primeru, ko tuja oseba plačuje v breme svojega tekočega računa v tuji valuti, ki ga vodi druga domača banka, je nalog pravilen, ko je opremljen tudi s soglasjem za bremenitev tekočega računa v tuji valuti banke, ki vodi tekoči račun tuje osebe v tuji valuti.

8.

Opravljeno plačilo iz tujine banka knjiži:

-

v breme računa 3100

-

v dobro računa 2762.

9.

Upravičenec plačila lahko razpolaga s plačilom iz tujine v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najkasneje do izteka zakonitega roka, ko mu banka izplača tolarsko protivrednost.

Banka izplačilo tolarske protivrednosti knjiži:

-

v breme računa 2762

-

v dobro računa 2920 ali 1001 (marža v prihodek banke).

Za dan izplačila tolarske protivrednosti se šteje dan, ko je bil obremenjen žiro račun banke.

10.

Plačilo iz tujine z nakazilom, ki se knjiži v breme tekočega računa tuje banke v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 701) ali druge vloge na vpogled tujih oseb v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: račun 708), banka obdela isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema naloga za plačilo, če se račun 701 ali račun 708 vodi pri njej in če ima na računu kritje za izplačilo. Plačilo iz tujine obdela na način iz 6. – 8. točke tega navodila.

11.

Plačilo iz tujine po nalogu tuje banke, katere račun 701 se vodi pri drugi banki, obdela banka, ki je dobila takšen nalog od tuje banke, na naslednji način:

-

isti dan, ko prejme nalog tuje banke, je dolžna od banke, pri kateri se vodi račun 701, po najkrajši poti zahtevati obvestilo o kritju na računu in soglasje za bremenitev računa tuje banke,

-

banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, je dolžna isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve ustrezno odgovoriti.

Po prejemu soglasja banka izdela obrazec 743 in knjiži:

-

v breme računa 7000

-

v dobro računa 2762,

-

v breme računa 701

-

v dobro računa 311.

Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine, drugi par pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke in ima sredstva na računu 7000 pri banki, ki obdela plačilo iz tujine. Z obrazcem 743 izdela tudi skupni nalog za prenos deviz na obrazcu 747 (v nadaljevanju besedila: obrazec 747) za bremenitev računa 7000 oziroma izpisek računa in oba dostavi drugi banki.

Oziroma:

-

v breme računa 311

-

v dobro računa 2762,

-

v breme računa 701

-

v dobro računa 7000.

Prvi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine in se ji zaradi zagotovitve kritja odobrijo sredstva na računu 7000 pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, drugi par knjiženja pa banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke.

V obeh primerih zagotovi podatke za statistiko banka, ki vodi račun 701 tuje banke.

Navodila iz te točke se smiselno uporabljajo tudi za plačila iz tujine z nakazilom z računa 708 in deviznih računov po 26. čl. zakona o deviznem poslovanju (v nadaljevanju: ZDP).

12.

Plačilo iz tujine z inkasom blagovnih dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom.

PLAČILO Z AKREDITIVOM

13.

Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v roku dveh delovnih dni od dneva, ko je bila obveščena, da je vrednost poslanih dokumentov odobrena njenemu računu v tujini. Pri tem smiselno uporablja 6. – 8. točko tega navodila.

Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži v dobro računa 704 z obrazcem 743, instrument plačila 3, šifra osnove 513 ali 514; izplačilo po akreditivu pa z obrazcem 743 (instrument plačila 5) v breme računa 704 in v dobro računa 2762. Banka obdela plačilo na način iz 6. – 8. točke tega navodila. Hkrati z akreditivnimi dokumenti mora uporabnik plačila banki predložiti dopolnjen obrazec 743.

14.

Plačilo iz tujine z akreditivom v breme računa 701 tuje banke, pri kateri je odprt akreditiv, obdela banka v roku dveh delovnih dni od dneva prejema pravilnih dokumentov. Pri tem smiselno uporablja določila 6. – 8. in 10. – 11. točke tega navodila.

15.

Potrjen loro akreditiv knjiži banka izvenbilančno. V primeru, ko nima kritja ali nepreklicnega reimbursnega pooblastila, znesek takega akreditiva povečuje tehtano rizično aktivo banke.

PLAČILO S ČEKOM

16.

Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, obdela banka na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:

-

v breme računa 3020

-

v dobro računa 2762.

Hkrati s čekom mora upravičenec plačila banki predložiti tudi statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.

Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi vnovčenja in z obrazcem 746 (šifra osnove 115) knjiži to spremembo:

-

v breme računa 3021

-

v dobro računa 3020.

Znesek odobritve računa 3020 banka prikaže kot "prenosi v tujino" v specifikaciji prometa na računu.

Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 515) in knjiži:

-

v breme računa 3100

-

v dobro računa 3021.

17.

Čeke, ki jih banka po predložitvi ni odkupila, pošlje tuji banki v inkaso. Banka po prejemu plačila inkasa čeka obdela priliv na način iz 6. – 8. točke tega navodila.

18.

Banka, ki prejme plačilo za inkaso čeke za račun drugih bank v državi, ga obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 515) in knjiži:

-

v breme računa 3100 ali 701 ali 7060

-

v dobro računa 7000.

Banka – prejemnik plačila isti ali najkasneje naslednji dan po prejemu obrazca 746 in obrazca 747 oziroma izpiska računa knjiži z obrazcem 743:

-

v breme računa 311

-

v dobro računa 2762 ali 727.

PLAČILO Z BANČNIM ČEKOM, VLEČENIM NA DRUGO BANKO

19.

Banka, na katero je ček vlečen, in kateri je za ček odobreno kritje na računu v tujini, obdela plačilo iz tujine po naslednjem postopku:

Izdela obrazec 746 (šifra osnove 515) in knjiži prejeto kritje za ček:

-

v breme računa 3100

-

v dobro računa 7060.

Isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema čeka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:

-

v breme računa 7060

-

v dobro računa 3020,

-

v breme računa 3020

-

v dobro računa 2762.

Znesek, na katerega se glasi ček, banka prikaže kot "razne osnove" v specifikaciji. Hkrati s čekom mora uporabnik plačila predložiti banki tudi statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.

20.

Banka, kateri je zaradi plačila predložen ček, vlečen na drugo banko, obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 isti dan, ko prejme pravilni nalog za kritje za ček na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:

-

v breme računa 3020

-

v dobro računa 2762.

-

Znesek, na katerega se glasi ček, banka prikaže kot "razne osnove" v specifikaciji. Hkrati s čekom mora uporabnik plačila banki predložiti tudi statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743. Banka zagotovi kritje za izplačani ček od banke, na katero je ček vlečen.

21.

Če ima banka, na katero je ček vlečen, sredstva na računu 7000, banka, ki izplača ček, takoj bremeni navedeni račun za kritje čeka. Za poplačilo izstavi obrazec 746 (šifra osnove 115), ki vsebuje podatke za knjiženje:

-

v breme računa 7000

-

v dobro računa 3020,

-

v breme računa 7060

-

v dobro računa 311.

Isti dan izdela obrazec 747 na znesek iz obrazca 746 oziroma izpisek računa in oba obrazca skupaj z izplačanim čekom dostavi banki, na katero je ček vlečen.

Kadar na računu 7000 ni sredstev za poplačilo čeka, banka, ki je izplačala ček, knjiži z obrazcem 746 (šifra osnove 115):

-

v breme računa 3022

-

v dobro računa 3020.

Obrazec skupaj s čekom pošlje banki, na katero je ček vlečen. Ta mora isti ali naslednji delovni dan po prejemu čeka in obrazca 746 odobriti računu 7000 kritje. To knjiži:

-

v breme računa 7060

-

v dobro računa 7000.

O tem obvesti banko, ki je izplačala ček, z obrazcem 747 oziroma z izpiskom računa. Banka, ki je izplačala ček, na podlagi prejetega obrazca 747 knjiži:

-

v breme računa 311

-

v dobro računa 3022.

22.

Plačilo za ček banka, ki ga tuja banka vleče v breme svojega računa pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, obdela z obrazcem 743 na, način iz 6. -8. točke tega navodila in knjiži:

-

v breme računa 701

-

v dobro računa 2762.

23.

Banka, kateri upravičenec predloži v izplačilo ček, ki ga je tuja banka vlekla v breme svojega računa 701, ki se vodi pri drugi banki, obdela plačilo po takšnem čeku na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:

-

v breme računa 3020

-

v dobro računa 2762.

Za plačilo kritja za izplačani ček z računa 701 tuje banke pri banki, pri kateri se vodi ta račun, se uporabljajo določila iz 21. točke tega navodila.

24.

Če tuja banka neredno odobrava kritja za izdane čeke, lahko banka, kateri je predložen ček, zadrži izplačilo čeka do prejema obvestila o prejemu kritja od banke, na katero je vlečen ček.

Banka, kateri tuja banka neredno odobrava kritja za čeke, katere vleče nanjo, je dolžna o tem obvestiti Združenje bank Slovenije, ki bo to obvestilo prenesla vsem bankam v državi.

25.

Rok za izplačilo čeka, plačljivega po prezentaciji, začne teči, ko banka prejme ček.

PLAČILO V TUJI GOTOVINI

26.

Plačilo v tuji gotovini obdela banka, v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije, če je vplačnik tuje gotovine domača oseba, isti dan, ko prejme tujo gotovino, z obrazcem 743 in knjiži:

-

v breme računa 3000

-

v dobro računa 2762.

Banka prikaže znesek tuje gotovine kot "razne osnove" v specifikaciji. Hkrati s tujo gotovino mora upravičenec plačila banki predložiti statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.

Če tujo gotovino vplača tuja oseba, banka obdela plačilo z obrazcem 743 na način iz 6. – 8. točke tega navodila. Hkrati je banka dolžna preveriti identiteto tuje osebe in podatke vpisati v obrazec 743 v rubriko 5.

PODATKI ZA STATISTIKO

27.

Po prejemu obrazca 743 je dolžan upravičenec plačila nalog dopolniti v roku dveh dni v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev (130. točka tega navodila) in ga vrniti banki.

Upravičenec plačila je dolžan v obrazec 743 vnesti podatke o osnovi plačila iz tujine (opis transakcije) in šifro plačila. Kolikor pride do delnega plačila, ker je bil znesek delno pobotan, mora podjetje prikazati bruto zneske ter vpisati osnovo odbitnih postavk.

28.

Če upravičenec plačila predloži banki (po dogovoru z njo) podatke na kateremkoli mediju, namesto na obrazcu 743, mora sporočilo vsebovati enake podatke kot obrazec 743.

II. REDNI POSLI: PLAČILA V TUJINO

29.

Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki obrazec 1450 – nalog za plačilo v tujino (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1450) ali obrazec 1451 – nalog za odprtje akreditiva (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1451), ki sta predpisana s tem navodilom in sta njegov sestavni del.

Banka sme sprejeti v izvršitev samo pravilen nalog. Pravilen nalog za plačilo v tujino je nalog:

-

ki je predložen na predpisanem obrazcu in opremljen s predpisanimi prilogami,

-

ki je izpolnjen in potrjen na način, predpisan s tem navodilom,

-

za katerega je vplačano kritje na predpisan račun. Banka je dolžna predložene naloge sprejeti ali jih vrniti nalogodajalcu isti, najkasneje pa naslednji delovni dan po dnevu, ko ji je bil nalog predložen. Hkrati z vrnjenim nalogom je dolžna vrniti nalogodajalcu tudi vplačano kritje, če ni bilo drugače dogovorjeno.

Banka na nalog vpiše datum, ko ga je pregledala in sprejela v izvršitev. Pri plačilu v tujino je potrebno nalogu 1450 priložiti fakturo prodajalca blaga oziroma izvajalca storitve, za ostala neblagovna plačila pa zahtevo tuje osebe ali drug dokument, iz katerega je razvidna osnova plačila.

V primeru, če domača fizična oseba nakazuje v tujino znesek do tolarske protivrednosti 1.000 DEM, ni obvezna predložiti dokumenta, iz katerega bi bila razvidna osnova plačila. Če dokumenta ne predloži, zadostuje njena izjava (informacija), na podlagi katere se določi osnova plačila.

Nalogodajalec predloži pravilen nalog tisti banki, prek katere želi opraviti plačilo.

Za plačilo fiksnih in garantiranih obveznosti predloži nalogodajalec obrazec 1450 in vplača kritje na dan, ki ga določi sporazumno z banko.

Vračilo avansa v tujino je možno opraviti samo v valuti, v kateri je bilo plačilo.

PLAČILO Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV

30.

Plačilo z nakazilom preko računa v tujini, preko tekočega računa tuje banke v tuji valuti ali tekočega računa tuje osebe v tuji valuti pri banki banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca 1450.

31.

Nalogodajalec dostavi banki obrazec 1450 v potrebnem številu izvodov po dogovoru z banko, od tega vsaj enega za banko (original) in enega za Banko Slovenije.

Banka knjiži opravljeno plačilo v tujino:

-

v breme računa 8204

-

v dobro računa 3100 ali 701 ali 708

(marža v prihodek banke, hkrati banka preknjiži tudi nastale tečajne razlike).

Po vplačilu kritja na račun 8204 lahko banka kritje preknjiži na ustrezni prehodni račun v tuji valuti, kjer ga vodi do izvršitve plačila v tujino.

Če nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino iz ustvarjenega priliva, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na računu 7191.

Če nalogodajalec (domača ali tuja fizična oseba) zagotovi kritje za plačilo v tujino z vplačilom tuje gotovine, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na prehodnem računu v tuji valuti. Za statistiko računa 3000 banka prikaže podatke zbirno pod šifro osnove 797 ali 898. Če vrednost vplačila presega protivrednost 15.000 DEM, mora banka poročilu priložiti kopijo naloga.

32.

Kadar se plačilo v tujino opravi preko računa 701 tuje banke, ki se vodi pri drugi banki, banki poslujeta v smislu 21. točke teh navodil in knjižita:

-

v breme računa 8204

-

v dobro računa 7000,

-

v breme računa 311

-

v dobro računa 701.

Banka, preko katere se plačilo opravi, je dolžna obrazec 1450 dostaviti banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, isti ali naslednji delovni dan, ko je dala nalog tuji banki za izplačilo tuji osebi.

PLAČILO Z AKREDITIVOM

33.

Za plačilo v tujino z akreditivom predloži nalogodajalec banki, preko katere se opravi plačilo, obrazec 1451, instrument plačila 3, in hkrati vplača kritje. Banka sme komitentu za plačilo kritja odobriti kredit s črpanjem ob sprejemu obrazca 1451.

Banka prejeto kritje knjiži:

-

v breme računa 8205

-

v dobro računa 7192.

34.

Banka izdela za nalogodajalca poročilo o izvršenem plačilu iz akreditiva na obrazcu 1450 (instrument plačila 5) v potrebnem številu izvodov po dogovoru s komitentom, od tega en izvod za Banko Slovenije.

Izvršeno izplačilo iz akreditiva banka knjiži:

-

v breme računa 7192

-

v dobro računa 3100 ali 701 ali 708.

35.

Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, otvoritev akreditiva knjiži z obrazcem 1450, instrument plačila 3:

-

v breme računa 8205 – v dobro računa 7192

in

-

v breme računa 3150

-

v dobro računa 3100 (ustrezna šifra osnove). Izvršeno plačilo z akreditivom pa knjiži z obrazcem

1450, instrument plačila 5:

-

v breme računa 7192

-

v dobro računa 3150.

Kolikor akreditiv ni črpan, banka stornira nečrpani del z obrazcem 1450, instrument plačila 3, šifra osnove odliva, in knjiži:

-

storno v dobro računa 3100

-

storno v breme računa 3150.

36.

Če banka na zahtevo nalogodajalca odpre akreditiv z odloženim plačilom, se lahko z nalogodajalcem dogovori tudi za drugačen način in rok plačila kritja, kot ga določa 33. točka navodila. Kritje mora biti zagotovljeno najkasneje ob črpanju akreditiva.

V tem primeru banka odprtje akreditiva knjiži izvenbilančno in pri tem upošteva določila 26. člena zakona o bankah in hranilnicah.

37.

Kadar banka plača v tujino po prenosnem akreditivu v korist tujih oseb, najprej knjiži plačilo iz tujine:

-

v breme računa 3100 (šifra osnove 513)

-

v dobro računa 7042 in

-

v breme računa 7042

-

v dobro računa 2762 (provizija domače osebe), plačilo v tujino pa:

-

v breme računa 7042 (šifra osnove 113)

-

v dobro računa 3100.

V primeru, da domača oseba odpre akreditiv pri domači banki v korist tuje osebe in ga le-ta prenese v korist domače osebe, banka knjiži po prenesenem delu akreditiva na računu 7041 – prenosni akreditivi v korist domačih oseb.