TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1140/2000 z dne 11. 10. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. N 5/2000 z dne 17. 4. 2000 se ne sprejme.

V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti. Višje sodišče je obrazložilo, da razlastitveni upravičenec ni razpolagal z nadomestno nepremičnino v radiusu, ki ga je pogojeval pritožnik, zato je pritrdilo odločitvi nižjega sodišča, da se za razlaščeno nepremičnino določi odškodnina. Glede njene višine je sprejelo stališče, da je bilo kmetijsko zemljišče pritožnika spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče zaradi načrtovane gradnje objekta javne infrastrukture. Njegova tržna vrednost se s tem ni spremenila, ker za načrtovano namembnost zemljišče ni v pravnem prometu in se lahko proda le kot kmetijsko zemljišče. Po oceni Ustavnega sodišča navedeno stališče sodišča ni brez razumne pravne podlage in torej ni arbitrarno. Za kršitev 22. člena Ustave bi lahko šlo tudi, če bi sodišče v obravnavanem primeru odločilo napak ali drugače, kot sicer redno odloča v podobnih ali enakih zadevah. Vendar je Višje sodišče pojasnilo, da je pri odločanju upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča v zadevi št. II Ips 589/99 z dne 8. 5. 2000, da je pri določanju odškodnine pomemben namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.